Danes je 16.4.2024

Input:

Pojasnilo FURS: Davčne blagajne - zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov

18.11.2015, Vir: FURSČas branja: 33 minut

Podrobnejši opis davčnega organa navajamo v celoti.

1.0 Zavezanec za davčno potrjevanje računov

"Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov je vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za dobavo blaga ali storitev.

Za zavezanca za davčno potrjevanje računov se ne šteje davčni zavezanec v primerih dobav, ki so po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) določene kot izjeme od obveznosti davčnega potrjevanja računov.

Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za dobave, ki so določene kot izjeme po ZDavPR.

2.0 Pogoji, ki jih mora zavezanec izpolnjevati za obvezno uporabo ZDavPR

Zavezanec mora za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

1. pogoj: mora voditi poslovne knjige in evidence,

2. pogoj: mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev (račun za dobavo, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in mora biti izdan skladno z ZDDV-1, torej račun, ki ga mora davčni zavezanec izstaviti v skladu s slovenskimi davčnimi predpisi) in

3. pogoj: dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (gotovina po 4. točki 2. člena     ZDavPR).

Tako so iz obveznosti postopka davčnega potrjevanja računov po ZDavPR samodejno izvzeti vsi davčni zavezanci, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca po ZDavPR ne izpolnjujejo vseh zgoraj navedenih pogojev za zavezanost k davčnemu potrjevanju računov. To pomeni, da so iz postopka davčnega potrjevanja računov samodejno izvzeti davčni zavezanci, katerim:

  • ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc ali
  • ni treba izdati računa po ZDDV-1 (ni določena obveznost izdaje računa po ZDDV-1) ali
  • račun za dobavo blaga ali storitev ni plačan z gotovino (plačilo z gotovino po 4. točki 2. člena ZDavPR).

Če davčni zavezanec za račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, je za tak račun oziroma dobavo samodejno izvzet iz davčnega potrjevanja računov. Samodejno izvzet pomeni, da se davčni zavezanec, ki za posamezen račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, za tak račun oziroma dobavo ne šteje za zavezanca za davčno potrjevanje računov. Zavezanec mora izpolnjevanje pogojev za davčno potrjevanje računov ugotavljati za posamezen račun oziroma posamezno dobavo, na katero se račun nanaša.

2.1 Prvi pogoj: mora voditi poslovne knjige in evidence

Gre za obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po ZDavP-2 in ZDDV-1.

a) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2, na podlagi katerega so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2 ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, le te dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in ZDavP-2.

Pogoj vodenja poslovnih knjig in evidenc izpolnjujejo tudi vse osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence po »nedavčnih« predpisih. V zvezi s tem omenimo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa splošna pravila glede obveznosti vodenja poslovnih knjig za določene subjekte in letnih poročil, obveznost vodenja poslovnih knjig pa je urejena tudi v drugih predpisih, ki urejajo status določenih poslovnih subjektov. Zakon o računovodstvu ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi ZGD-1, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o društvih.

b) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugem odstavku 31. člena ZDavP-2, na podlagi katerega so osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2, za namene iz prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

Vodenje poslovnih knjig in evidenc tako določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljevanju pravilnik). Če osebe ne vodijo poslovnih knjig in evidenc na podlagi »nedavčnih« predpisov, morajo voditi poslovne knjige in evidence v skladu z drugim odstavkom 31. členom ZDavP-2. To so med drugim vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost izven organizacijske oblike s. p. na podlagi 46. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Te osebe vodijo poslovne knjige in evidence v skladu s pravilnikom. S pravilnikom so predpisani vrste in način vodenja poslovnih knjig, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po tem pravilniku morajo voditi določene evidence tudi zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 3. člena pravilnika).

Izjema od vodenja poslovnih knjig in evidenc je v skladu z drugim odstavkom 3. člena pravilnika predpisana za zavezance, kmečka gospodinjstva po določbi 69. člena ZDoh-2:

  • ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (v nadaljevanju OKGD),
  • za katero se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku ali pavšalne ocene dohodka na panj), in ne na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov (izključitev iz dohodka iz dejavnosti po 47. členu ZDoh-2),
  • če niso identificirana za namene davka na dodano vrednost. Zavezanec iz prvega in drugega odstavka 3. člena pravilnika, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene davka na dodano vrednost, mora ne glede na določbe tega pravilnika voditi evidence v skladu z ZDDV-1.

c) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po DDV zakonodaji, v skladu s katero morajo voditi poslovne knjige in evidence davčni zavezanci, identificirani za namene DDV. Za male davčne zavezance po DDV zakonodaji vodenje poslovnih knjig in evidenc ni predvideno, morajo pa upoštevati obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po 31. členu ZDavP-2.

V skladu s 85. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. V skladu s 147. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: PZDDV) je knjigovodsko evidentiranje predpisano le za davčne zavezance, ki so identificirani za namene DDV.

Za davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, torej za male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja DDV, pa posebne določbe v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in evidenc po DDV zakonodaji niso predvidene, zato se za te primere uporabi drugi odstavek 31. člena ZDavP-2. Na tej podlagi mora fizična oseba,