- Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Podjetje izvaja letni popis blaga in ima ta dan daljši delovni čas. Zaposleni za ta dan prejme plačilo za malico v okviru davčno priznanih stroškov. Podjetje nato organizira prejem dodatnega obroka in račun plača dobavitelju - dostavljavcu hrane. Kako obravnavamo dodatni strošek za malico med delom.
V obravnavanem primeru zaposleni za dan popisa prejme redni strošek prehrane med delom (v okviru davčno priznanih stroškov) in dodatni obrok, ki ga organizira in plača podjetje dobavitelju hrane. Če delodajalec za isti dan izplača povračilo stroškov prehrane med delom in hkrati zagotovi še dodatno brezplačno prehrano (organiziran obrok), je treba preveriti, ali gre za dvojno ugodnost. Skladno z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se povračilo stroškov prehrane med delom ne všteva v davčno osnovo v višini 7,96 EUR za vsak dan, ko je delojemalec na delu vsaj 4 ure. Če je delojemalec na delu več kot 10 ur, se v davčno osnovo ne všteva dodatnih 0,99 EUR za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro po 8 urah prisotnosti. Če zaposleni dela dlje kot 10 ur (kar je običajno pri popisu), lahko podjetje neobdavčeno zagotovi povračilo stroškov prehrane do 7,96 EUR in dodatno povračilo za podaljšan delovni čas (0,99 EUR za vsako nadaljnjo uro po 8 urah). Če pa podjetje izplača redni strošek prehrane in dodatno zagotovi še brezplačen obrok, katerega vrednost presega neobdavčeni limit, se presežek obravnava kot obdavčen dohodek iz delovnega razmerja (boniteta) in se všteva v davčno osnovo. Svetujem, da preverite skupno vrednost zagotovljene prehrane (izplačilo + organiziran obrok) in jo primerjajte z neobdavčenim limitom glede na število opravljenih ur.
Boniteta za električno vozilo znaša trenutno NIČ, me pa zanima če jo je potrebno vseeno poročati v REK obrazcu?
Boniteto za uporabo službenega električnega vozila je kljub vrednosti nič obvezno poročati v obrazcu REK-O. Izpolnijo se naslednja polja:
- B014 (Boniteta – uporaba osebnega vozila): vpiše se znesek 0 (nič),
- B014a (VIN številka): vpiše se VIN številka vozila,
- B014E (Električni avto): označi se DA.
Polj B014V (nabavna vrednost), B014L (leto uporabe) in B014G (gorivo) se v primeru električnega vozila ne izpolnjuje. Če v posameznem mesecu delojemalec ne prejme drugega izplačanega dohodka, ampak mu je zagotovljena samo uporaba službenega električnega vozila, se pri poročanju na zbirnem REK-O obrazcu uporabi vrsta dohodka 1190 – Dohodki iz DR, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Vsem zaposlenim podjetje plača vsak mesec kolektivno zdravstveno zavarovanje specialisti. Ali je od tega potrebno obračunati boniteto?
Na podlagi določil ZDoh-2 se plačilo delodajalca za kolektivno zdravstveno zavarovanje zaposlenih šteje za boniteto in se vključuje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Izvzem iz bonitete je mogoč samo v posebnih primerih. Po 5. točki tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona. Za izvzem iz bonitete morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- gre za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu (ne katerokoli zavarovanje),
- delodajalec je zavarovanje dolžan zagotoviti na podlagi zakona,
- opustitev zavarovanja oziroma plačila pomeni kršitev zakona.
Če je dodatno zdravstveno zavarovanje uvedeno zgolj kot ukrep na podlagi ugotovljenih povečanih tveganj v Izjavi o varnosti z oceno tveganja po ZVZD-1, to ne pomeni neposredne zakonske obveznosti delodajalca za takšno zavarovanje. ZVZD-1 namreč ne predpisuje konkretne obveznosti za plačilo določenega zavarovanja, ampak le splošno obveznost sprejemanja ukrepov. Plačila delodajalca za kolektivno zdravstveno zavarovanje, ki je uvedeno zgolj na podlagi povečanih tveganj iz Izjave o varnosti z oceno tveganja ali kot prostovoljno zavarovanje, se štejejo za boniteto in se vključujejo v davčno osnovo…