Danes je 6.12.2019
Input:

DDV: Obdavčitev gradbenih storitev in s tem povezana dejavnost (prodaja, najem in posredovanje nepremičnin)

1.1.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

6.4.5 DDV: Obdavčitev gradbenih storitev in s tem povezana dejavnost (prodaja, najem in posredovanje nepremičnin)

Erika Režek, davčna svetovalka

DAVČNE STOPNJE PRI OBDAVČITVI GRADBENIH STORITEV

V slovenskem sistemu obračunavanja in plačevanja DDV uporabljamo 2 davčni stopnji.

DDV se, po 1. odstavku 41. člena ZDDV-1, obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobave blaga in storitev.

Nižja davčna stopnja velja za blago in storitve iz Priloge I, ki je priloga ZDDV-1 in je njegov sestavni del. Za blago in storitve iz Priloge I k ZDDV-1 velja nižja, 9,5 % davčna stopnja.

Skladno z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja davčna stopnja uporabi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.

Nižja stopnja DDV velja za prodajo stanovanj, vključno z njihovo gradnjo, obnovo in popravili, ki so del socialne politike.

Pri obnovi in popravilu zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave, se uporabljal nižja, 9,5 % stopnja DDV na podlagi 11.a točke ZDDV-1.

Natančnejši kriteriji za izvajanje 11. točke Priloge I k ZDDV-1 so predpisani v 54. členu PZDDV, v katerem je vključena tudi definicija stanovanjskih objektov, za katere se, za potrebe obračuna DDV, šteje, da so del socialne politike. To so stanovanja, katerih uporabna površina stanovanja ne presega 120 m2 v večstanovanjskih hišah oziroma 250 m2 v individualnih hišah. Uporabna površina stanovanja je seštevek površine bivalnih prostorov.

Kaj štejemo kot stanovanjski objekt

Definicijo stanovanjskih objektov, ki so del socialne politike (povzeto po Stanovanjskem zakonu) ali njim pripadajočih delov podrobneje pojasnjuje Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 v prvem odstavku 54. člena, kjer eksplicitno navaja, da se med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo stanovanjski objekti (stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

Med stanovanjske objekte se štejejo tudi stanovanjske stavbe za posebne namene med katere spadajo stavbe namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje starejših, dijakov, študentov in otrok. Ti objekti so v Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 našteti kot dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.

Če so stanovanjski objekti, in stanovanjske stavbe za posebne namene, sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Za pripadajoče dele stanovanjskih in posebnih stanovanjskih objektov (drugi odstavek 54. člena pravilnika) se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali inštalacije, naprave in oprema teh objektov in sicer, kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj oziroma stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu.

Za pripadajoče dele objektov se NE štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov, kot jih našteva prvi odstavek 54. člena so storitve uvrščene pod šifro F/Gradbeništvo standardne klasifikacije dejavnosti.

Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se za gradbena dela šteje tudi postavljanje montažnih stavb.

FURS v pojasnilu št. 4230-165/2010-3, 2. 4. 2010, navaja, da pojasnila k SKD iz šifre F/Gradbeništvo izključujejo postavljanje montažnih stavb, razen betonskih. Po pojasnilih SURS se, ne glede na navedeno, med postavljanje montažnih stavb šteje tudi postavljanje drugih montažnih stavb poleg betonskih. Zaradi navedenega razhajanja je bilo treba vnesti določbo drugega odstavka 127.b člena pravilnika.

54. člen PZDDV-1 navaja definicijo stanovanja, ki je del socialne politike, in sicer je to stanovanje, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 oziroma v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, , je določena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov. Za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe v katastru stavb, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.

Posebno določilo 54. a člena Pravilnika – obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11.a Priloge I k ZDDV-1 kot sledi:

(1) V skladu s točko (11.a) Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz 2. odst. 54. člena tega pravilnika.

(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnje.

(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov in njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.

Uporaba standardne klasifikacije dejavnosti (SKD)

ZDDV-1 v prvem odstavku 146. člena navaja, da se za razvrstitev dejavnosti uporablja standardna klasifikacija dejavnosti. Po drugem odstavku tega člena velja, da podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, vključno z natančnejšimi kriteriji in načini uveljavljanja oprostitev, izda minister, pristojen za finance.

Po mnenju FURS, pri določanju davčne stopnje po ZDDV-1 ni pomembno, za katero dejavnost je davčni zavezanec registriran, temveč v katero SKD spada storitev, ki jo opravi.

V kolikor izhajamo iz določil šestega odstavka 54. člena PZDDV-1, lahko med gradbene storitve, ki so obdavčene z nižjo davčno stopnjo, štejemo le storitve gradbeništva, kot jih opredeljuje standardna klasifikacija dejavnosti (šifra F/Gradbeništvo).

Za uporabo določila 76.a člena ZDDV-1, kaj spada v šifro F/Gradbeništvo, je potrebno prebrati pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti.

Med gradbena dela (več v pojasnilu št. 4230-356/2009-1 z dne 31. 12. 2009, z naslovom Uvedba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih v skladu s 76.a členom ZDDV-1), vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz točke a) 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, (127.b člen PZDDV), kot primeroma sledi:

  • gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

  • gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

  • specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela);

  • med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390.

Skladno s pojasnili k SKD (Ur. l. RS, št. 69/07, 17/08), ki se uporablja od 1. 1. 2008 v šifro F/Gradbeništvo spada:

GRADBENIŠTVO

V to področje spada splošno in specializirano gradbeništvo za stavbe in inženirske objekte, instalacije in zaključna dela v stavbah. Upoštevane so tako nove gradnje kot obnovitvena dela, popravila, vzdrževanje, postavljanje montažnih stavb ali objektov na gradbišču in tudi gradnja začasnih objektov.

Splošno gradbeništvo pomeni gradnjo kompletnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ali pa gradnjo inženirskih objektov, kot so avtoceste, ceste, mostovi, predori, železniške proge, letališča, pristanišča in drugi vodni objekti, namakalni sistemi, kanalizacija, industrijski objekti, cevovodi in električni vodi, športni objekti, itd. Ta dela se lahko opravlja za svoj račun, za plačilo ali po pogodbi. Posamezna dela, včasih tudi vsa dela, lahko opravijo podizvajalci. Med specializirano gradbeništvo spadajo gradnja delov stavb in inženirskih objektov ali pripravljalna dela za ta namen. Običajno gre za specializirana dela, ki zahtevajo posebno strokovnost, mehanizacijo ali opremo. Sem spadajo postopki, kot so pilotiranje, temeljenje, vrtanje vodnjakov za vodo, betonska dela, zidanje, tlakovanje, pokrivanje streh, itd.

Med inštalacije pri gradnjah spada montaža vseh vrst napeljav, ki so potrebne za funkcionalnost stavbe. Te dejavnosti se običajno opravljajo na gradbišču, čeprav se lahko del dela opravi v delavnici. Sem spadajo vodovodne napeljave, inštalacija sistemov za ogrevanje in klimatskih naprav, anten, alarmnih sistemov in podobnih električnih napeljav, inštalacija protipožarnih pršilih sistemov, dvigal in tekočih stopnic itd. Vključena so tudi izolacijska dela (proti vodi, vročini, hrupu, ipd.), montaža ograj, vgradnja hladilnih sistemov, inštalacija razsvetljave in signalizacijskih sistemov za ceste, železnice, letališča, pristanišča, itd. Sem spadajo tudi tovrstna popravila in vzdrževanje.

Dajanje gradbene mehanizacije z upravljavci v najem spada v gradbeništvo. Sem spada tudi organizacija izvedbe gradbenih projektov ter zbiranja finančnih, tehničnih in fizičnih sredstev za realizacijo nepremičninskih projektov za kasnejšo prodajo. Če enota teh postopkov ne izvaja s tem namenom, ampak z namenom izkoriščanja objekta (npr. za oddajanje prostorov v najem, za opravljanje lastne dejavnosti, ipd.), se razvršča glede na svojo dejavnost.

Sem ne spada:

  • proizvodnja gradbenih materialov, gl. področje B in C,

  • gradbene dejavnosti, ki so neposredno povezane s pridobivanjem nafte in zemeljskega plina, gl. 06,

  • montaža industrijske opreme (npr. montaža industrijskih peči, turbin itd.), gl. 33.200,

  • arhitekturne in inženirske dejavnosti, gl. 71.

41 Gradnja stavb

V ta oddelek spada splošna gradnja vseh vrst stavb: stanovanjskih in nestanovanjskih. Zajete so tudi novogradnja, popravila, adaptacije, postavljanje montažnih stavb ali konstrukcij, tudi začasnih.

41.1 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

41.10 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

Sem spada:

dejavnost zbiranja finančnih, tehničnih in fizičnih sredstev za realizacijo izgradnje stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb za kasnejšo prodajo.

Sem ne spada:

  • gradnja objektov, gl. 41.200,

  • arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1,

  • vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129.

41.2 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

V to skupino spada gradnja kompletnih stavb za svoj račun z namenom prodaje ali pa gradnja po pogodbi za tuj račun. Gradnjo je mogoče oddati delno ali v celoti drugemu izvajalcu. Če gre samo za specializirani del gradbenega procesa, se dejavnost razvršča v oddelek 43.

41.20 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

Sem spada:

  • gradnja stanovanjskih stavb: enostanovanjskih stavb večstanovanjskih stavb (kot so dvostanovanjske stavbe, bloki, stolpnice, stavbe z oskrbovanimi stanovanji, ipd.) stanovanjskih stavb za posebne namene (kot so domovi za starejše osebe, dijake, študente, begunski centri, ipd.),

  • gradnja nestanovanjskih stavb vseh vrst: gostinskih stavb (kot so hoteli, restavracije, ipd.) upravnih in pisarniških stavb trgovskih in drugih stavb za storitveno dejavnost stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (kot so postaje, terminali, RTV stavbe, garaže, ipd.), industrijskih stavb, delavnic, skladišč stavb splošnega družbenega pomena (kot so kinodvorane, muzeji, knjižnice, šole, fakultete, bolnišnice, športne dvorane, ipd.), kmetijskih stavb ter stavb za opravljanje verskih obredov,

  • postavljanje betonskih montažnih stavb.

Sem spada tudi:

prenavljanje in obnova stavb.

Sem ne spada:

  • postavljanje montažnih stavb, razen betonskih, gl. 16.230, 22.230, 25.110,

  • gradnja elektrarn, gl. 42.220,

  • gradnja industrijskih objektov, razen stavb, gl. 42.990,

  • arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1,

  • vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129.

Če analiziramo, kaj še spada v specializirana gradbena dela (vodovodne