Danes je 27.11.2020

Input:

DDV: Odbitek DDV

1.1.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

6.8 DDV: Odbitek DDV

Erika Režek, davčna svetovalka

Nastanek pravice do odbitka DDV je vezan na nastanek obveznosti obračuna DDV. Davčni zavezanec si lahko odbije DDV v davčnem obdobju, ko je prejel blago oziroma mu je bila opravljena storitev, če razpolaga z računom oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Odbitek DDV opravi tako, da od skupnega dolgovanega DDV za dano davčno obdobje odšteje skupni DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka DDV, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Pravica do odbitka DDV za uvoženo blago, kadar se DDV plačuje preko obračuna DDV, se lahko uveljavlja ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem davčni zavezanec obračuna DDV od uvoza blaga.

Za odbitek DDV se šteje znesek DDV, ki ga je prejemnik blaga, identificiran za namene DDV v Sloveniji, plačal v skladu s 6. členom ZDDV-1 in. 77. členom ZDDV-1, kot sledi:

6) Pri uvozu blaga se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka tega člena, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

  • svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;

  • davčno osnovo kot je določena v 38. členu tega zakona;

  • stopnjo DDV;

  • znesek DDV.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga. Prejemnik blaga v carinski deklaraciji poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navede tudi identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika. Davčni organ vodi evidenco o teh davčnih zastopnikih, ki vsebuje naslednje podatke:

  • naziv in identifikacijsko številko za namene DDV davčnega zastopnika;

  • naziv, naslov, državo sedeža in identifikacijsko številko za namene DDV prejemnika blaga;

  • registracijsko in identifikacijsko številko, ki je prejemniku blaga dodeljena v skladu s carinskimi predpisi (EORI številka);

  • veljavnost pooblastila za zastopanje;

  • veljavni transakcijski račun davčnega zastopnika.

Plačnik DDV pri uvozu blaga v primerih izkazanega obračuna DDV od uvoza blaga v obračunu DDV je prejemnik blaga. Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV-O. Če ima davčni zavezanec (uvoznik) pravico do odbitka DDV od uvoza blaga v skladu s 63. členom ZDDV-1, uveljavlja odbitek DDV od uvoza v obračunu DDV za obdobje, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga.

Tak način izkazovanja DDV po principu samoobdavčitve ne velja za t. i atipične davčne zavezance. Ti davčni zavezanci so še vedno dolžni plačati DDV kot uvozno dajatev in nimajo pravice do odbitka.

FURS je izdal pojasnilo št. 0920-8410/2016 z dne 30. 6. 2016, z naslovom Odbitek DDV pri uvozu po 1. 7. 2016, kot sledi:

Davčni zavezanec z identifikacijsko številko za DDV bo opravil uvoz blaga 28. 7. 2016. Carinsko deklaracijo za ta uvoz bo prejel po pošti 1. 8. 2016. Davčna obveznost pri uvozu blaga bo nastala 28. 7. 2016, zato bo davčni zavezanec izkazal obračunani DDV v polju 26 obrazca DDV-O za mesec julij.

Davčnega zavezanca zanima, ali lahko davčni zavezanec uveljavlja odbitek DDV od uvoza blaga v mesecu juliju 2016.

Davčni zavezanec lahko v konkretnem primeru uveljavlja odbitek DDV od uvoza blaga v obračunu DDV za mesec julij 2016, v katerem je tudi obračunal DDV od uvoza blaga. V skladu z e) točko prvega odstavka 67. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št 13/11- UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13– ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) mora imeti davčni zavezanec za odbitek DDV v zvezi z uvozom blaga uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska. Šesti odstavek tega nadalje določa, da davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel carinsko deklaracijo za uvoženo blago.

Nov 101.a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10,110/10, 82/11, 106/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16 in 45/16) določa, da lahko davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za uvoženo blago uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga. Za odbitni DDV se šteje znesek DDV, ki ga je prejemnik blaga, identificiran za namene DDV v Sloveniji, plačal v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1. Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.

Na podlagi navedenega lahko davčni zavezanec, če ima pravico do odbitka DDV od uvoza blaga v skladu s 63. členom ZDDV-1, uveljavlja odbitek DDV od uvoza blaga v obračunu DDV za obdobje, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga.

V konkretnem primeru to pomeni, da davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek DDV od uvoza blaga v obračunu DDV za mesec julij 2016.

Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV tudi za nakup vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza s taksiji in od osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov.

OBSEG PRAVICE: 63. člen ZDDV-1, uporaba blaga in storitev za namene obdavčenih transakcij

63.a členki pojasnjuje uveljavljanje pravice za nepremičnine

Ta člen določa takojšnji odbitek DDV za nabavo nepremičnine in z nepremičnino povezanih izdatkov, ki je namenjena poslovni in neposlovni rabi. Po navedbah zakonodajalca, določba sledi temeljnemu pravilu glede pravice do odbitka DDV, da ta pravica velja samo, če davčni zavezanec uporablja blago in storitve za poslovno dejavnost.

63.a člen se tako glasi:

1. “Davčni zavezanec, ki nepremičnino, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, uporablja za opravljanje njegove dejavnosti in tudi za njegove zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, ima pravico da od DDV, ki ga je dolžan plačati za izdatke v zvezi s to nepremičnino, odbije DDV, v skladu z 62. členom, prvim in drugim odstavkom 63. člena in prvim in sedmim odstavkom 65. člena, samo za del nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti.

2. Ne glede na 15. člen tega zakona (neposlovni namen opravljanja storitev) se popravek odbitka zaradi spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prejšnjega odstavka opravi v skladu z načeli iz 68., 69. in 70. člena tega zakona.“

Po pojasnilih zakonodajalca, davčni zavezanec začetni odbitek DDV določi sam glede na njegovo predvideno uporabo nepremičnine za poslovno ali neposlovno rabo, pri čemer pa mora v okviru poslovne rabe razlikovati še med transakcijami, pri katerih DDV lahko odbije, in transakcijami, pri katerih se DDV ne sme odbiti. Če se delež uporabe nepremičnine pozneje spremeni, se popravek odbitka opravi na način, kot to določa 68. do 70. člen ZDDV-1.

To po našem mnenju pomeni, da bo moral davčni zavezanec, to velja predvsem za davčnega zavezanca, ki si odbija vstopni DDV v deležu, za nepremičnino, ki jo bodisi nabavlja oziroma adaptira, v svojih aktih določiti, kolikšen del uporabe te nepremičnine se bo namenil obdavčenim transakcijam. V kolikor se bo izkazalo, da je ta delež večji oziroma manjši, bo temu ustrezno naredil popravek vstopnega DDV.

V zvezi z neposlovno rabo blaga in storitev ter na temo popravkov odbitkov DDV je Sodišče ES izdalo vrsto sodb, v katerih so obravnavane različne situacije iz prakse. Te sodbe so naslednje: C-434/03 (Charles), C-63/04 (Centralan), C-184/04 (Uudenkaupungin kaupunki), C-20/91 (De Jong), C-33/93 (Empire Stores), C-48/97 (Kuweit Petroleum), C-322/99 (Hans-Georg Fischer), C-323/99 (Klaus Brandenstein), C-412/03 (Hotel Scandic Gåsabäck), C-487/01 (Leusden) in C-7/02 (Holin), C-233/05 (Dressuurstal Jespers), C-50/88 (Kühne), C-193/91 (Mohsche), C-230/94 (Renate Enkler), C-269/00 (Wolfgang Seeling), C-17/01 (Walter Sudholz), C-155/01 (Cookies World), C-258/95 (Julius Fillibeck), C-97/90 (Lennartz), C-291/92 (Armbrecht), C-378/02 (Waterschap Zeeuws Vlaanderen), C-172/03 (Wolfgang Heiser), C-415/98 (Laszlo Bakcsi) ter C-376/02 (Goed Wonen), C-72/05 (Household Wollny), C-460/07 (Sandra Puffer).

Na te sodbe se sklicuje tudi FURS v svojem pojasnilu, št. 4230-34/2007-2, 4. 6. 2007, v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na popravek odbitka DDV od osnovnih sredstev. FURS v tem pojasnilu navaja, citiramo:

“Osnovna dilema, ki je bila vzpostavljena z vprašanjem davčnega urada je, v katerih primerih je treba obračunati izstopni DDV zaradi neposlovnega namena v skladu s členoma 7 oziroma 8 ZDDV-1 in v katerih primerih je treba uporabiti mehanizem popravka vstopnega DDV v skladu s členi 68 do 72 ZDDV-1. Omenjena dva mehanizma sta v ZDDV-1 zajeta v členih 7 in 8 ter v členih od