DOHODEK IZ KAPITALA Obresti, dividende, dobiček iz kapitala in dohodek z INR Podrobnejši opis 14. izdaja, MAREC 2026

26.3.2026, Vir: FURSČas branja: 153 minut

1.0 UVOD

 

Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki se uporablja od 1. januarja 2007, in novela Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005 sta prinesla pomembno novost, da se dohodki fizične osebe glede na njihovo naravo obravnavajo različno. Dohodek iz zaposlitve; dohodek iz dejavnosti, pri katerem se dohodek ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov; dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in dohodek iz prenosa premoženjske pravice ter drugi dohodki se v načelu obdavčujejo tako, da se vključujejo v letno dohodninsko napoved oziroma prek letne davčne osnove, sintetično prek progresivnih stopenj (16, 26, 33, 39 ali 45[1] odstotkov (pred tem 50 odstotkov[2]) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Dohodki iz kapitala se od leta 2006 do vključno z odmernim letom 2021 in tudi od odmernega leta 2023 dalje ne vključujejo v letno dohodninsko napoved pod nobenim pogojem, ker se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotkov[3] (v odmernih letih 2020 in 2021 27,5 [4]odstotkov), in brez upoštevanja davčnih olajšav.

 

Izjema, glede na prej pojasnjeno, pa velja za odmerno leto 2022. Davčnemu zavezancu se za odmerno leto 2022 daje možnost, da se odloči, da se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčijo z dohodnino sintetično, tj. skupaj z vsemi dohodki fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (tj. dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa premoženjske pravice ter drugi dohodki), po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav.

 

Zavezanec se ne more odločiti, da se le nekateri njegovi dohodki iz kapitala oziroma dohodki iz oddajanja premoženja v najem, ki jih je dosegel, obdavčijo z dohodnino sintetično, drugi pa ostanejo obdavčeni z dohodnino po proporcionalni stopnji kot končnim davkom. Lahko pa se zavezanec odloči, da se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčijo z dohodnino sintetično, tudi če v letu ni dosegel dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo tega leta.

 

Davčni zavezanec mora svojo odločitev o vštevanju davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo seznaniti davčni organ na predpisan način; bodisi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine (z dopolnitvijo informativnega izračuna v skladu s petim odstavkom 267. člena ZDavP-2), bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, če zavezancu rezidentu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna. Ne more pa zavezanec te odločitve uveljavljati z vložitvijo davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave iz 63. člena ZDavP-2.

 

ZDoh-2 vključuje med dohodke iz kapitala:

• obresti
• dividende,
• dobiček iz kapitala in
• dohodek z individualnega naložbenega računa - INR[5].

 

 

2.0 OBRESTI

 

2.1. Kaj se obdavčuje kot obresti?

• obresti od posojil;
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev;
• obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov;
• dohodek iz oddajanja v finančni najem;
• dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem);
• dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register;
• dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;
• dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije;
• diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje;
• nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitiven rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega);
• obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika.

2.2. Kdaj se šteje, da so obresti dosežene?

Obresti so dosežene, ko so prejete. To pomeni, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu.

 

Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane, ne pa tudi izplačane, in zavezanec z njimi še ne more razpolagati, pod pogojem, da se je zavezanec rezident odločil za tak način obdavčitve (da se obresti, obračunane v posameznem letu, tudi obdavči v letu, ko so bile obračunane in ne šele po poteku vezave ali varčevanja) in o tem obvestil banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.

 

2.3. Od katerih obresti se ne plačuje dohodnine

• od obresti, obračunanih do 1. januarja 2005 (razen obresti na posojila)
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005
• od obresti zaradi neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov
• od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled npr. pri banki
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe
• od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo pred potekom desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju
• od obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS), ki je sklenjena za najmanj pet let (razen obresti pri odstopu od pogodbe)
• od 50 odstotkov obresti na obveznice SOS2E, ki jih je prejel denacionalizacijski upravičenec kot tudi njegovi dediči, če je denacionalizacijski upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in jim slovenski odškodninski sklad oziroma slovenska odškodninska družba navedene obveznice izroči na podlagi sklepa o dedovanju
• obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad,
• od obresti, doseženih na podlagi sredstev INR po zakonu, ki ureja individualne naložbene račune, ki se obdavčijo na način, kot je določeno v poglavju III.6.4. ZDoh-2 (Dohodek z INR).

 

 

2.4. Davčna osnova

 

Splošno pravilo je, da predstavljajo davčno osnovo dosežene obresti.

 

Navedeno pravilo ne velja za določene dohodke, ki se sicer obdavčujejo kot obresti, vendar se njihova davčna osnova ugotavlja na drugačen način, in sicer od:

 

1. obresti iz dolgoročno (več kot eno leto) vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU – davčna osnova je enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvesti banko ali hranilnico ob sklenitvi pogodbe oz. najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena (na ta način se davčno breme lahko porazdeli na posamezna leta, tako da ni celotni znesek doseženih obresti obdavčen po poteku varčevanja ali vezav);

 

1. dohodek iz finančnega najema – davčna osnova je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ni vračilo glavnice. V primeru, da po poteku pogodbe o finančnem najemu lastninska pravica ne preide na finančnega najemojemalca, se obdavči tudi vračilo glavnice, in sicer kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem;

 

1. dohodek iz življenjskega zavarovanja – davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom. Pri obročnih izplačilih se davčno osnovo ugotavlja po posebnih pravilih;

 

Z novelo ZDoh-2V se jasneje določa davčna osnova različnih oblik dohodkov iz naslova življenjskega zavarovanja, ki niso doseženi ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police, ne glede na to, v kakšni obliki je tak dohodek dosežen.

 

Tako se v primerih (tretji odstavek 86. člena ZDoh-2), ko se zavarovalcu med trajanjem življenjskega zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji dodelijo zneski na račun udeležbe pri dobičku, in v primerih, ko zavarovalnica med trajanjem zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji na račun zavarovalca vplača zneske dodatnih vplačil (npr. zaradi nagrajevanja zvestobe), ti zneski štejejo za del vplačila iz prvega odstavka 86. člena ZDoh-2, vendar je njihova vrednost enaka nič. Navedeno pomeni, da se tovrstni zneski (ki se v skladu z zavarovalnimi pogoji zavezancu ne morejo izplačati, temveč se morajo pripisati zavarovalni pogodbi (oz. nakazati v korist zavarovalne police) tj. računu zavarovalca) ne obdavčijo v času, ko so doseženi, temveč povečujejo davčno osnovo iz prvega odstavka 86. člena ZDoh-2 (Davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom) ob zapadlosti zavarovalne police ali ob odkupu vrednosti police.

 

V primerih, ki jih ureja četrti odstavek 86. člena ZDoh-2, in sicer, ko se:

- na račun zavarovalca dodelijo oziroma vplačajo (tj. pripišejo zavarovalni pogodbi oziroma nakažejo v korist zavarovalne police) vplačila iz življenjskega zavarovanja, ki niso zajeta s tretjim odstavkom 86. člena (npr. v obliki premij ali dela premij, ki bi jih sicer po zavarovalni pogodbi moral vplačati zavarovalec, vendar jih namesto njega vplača zavarovalnica ali zavarovalniški posrednik oziroma zastopnik v okviru akcij spodbujanja prodaje zavarovalnega produkta), ter

- drugi dohodki iz življenjskega zavarovanja med trajanjem zavarovanja plačajo upravičenim osebam (npr. ko zavarovalnica upravičeni osebi izplača nagrado za novorojenega otroka),

se ti zneski v času vplačila oz. plačila (ne šele po poteku zavarovalne pogodbe) – ne glede na ročnost zavarovalne pogodbe – obdavčijo z dohodnino od davčne osnove, ki je enaka doseženemu vplačilu oziroma plačilu.

 

č)   obresti, dosežene z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti – davčna osnova so dosežene obresti (npr. izplačilo kupona pri obveznicah);

 

1. obresti, dosežene ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja – davčna osnova so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja (npr. zakladne menice). Za dan pridobitve se za diskontiran dolžniški vrednostni papir, pridobljen s prenosom z INR v skladu z zakonom, ki ureja individualne naložbene račune, šteje datum prenosa na trgovalni račun;

 

1. obresti; dosežene z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve – davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, je enaka razliki med prejetim nadomestilom oziroma poplačano vrednostjo terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu terjatve.

 

2.5. Stopnje dohodnine

Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se  dohodnina izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Od obresti, doseženih od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021 se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove, od 1. 1. 2022[6] pa se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni davek.

 

2.6. Napoved za odmero dohodnine od obresti

Razlikujemo dve vrsti napovedi:

 

1. napoved od obresti na denarne depozite
2. napoved za druge obresti

 

Od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, ki jih doseže rezident, plačnik davka (npr. banka ali hranilnica iz Slovenije) ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine, ko so te dosežene. Dohodnina od teh obresti se izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V davčno osnovo se vštevajo le obresti nad 1.000 evrov, medtem ko se v napoved vpišejo vse dosežene obresti iz tega naslova.

 

Seveda pa je napoved dolžan vložiti le tisti davčni zavezanec, katerega skupni znesek vseh doseženih obresti na denarne depozite v davčnem letu presega 1.000 eurov. Pri tem pripominjamo, da gre tu za seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite (depozite na vpogled ali vezane depozite) pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU.

 

Pri obdavčitvi obresti je treba razlikovati obresti na vloge oz. depozite (na vpogled ali vezane), dosežene pri bankah ali hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ali EU, od obresti, doseženih pri drugih izplačevalcih, ki niso banke ali hranilnice, ustanovljene v Sloveniji ali v EU.

 

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

 

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:

• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

 

Ob tem pripominjamo, da je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev – ZORZFS, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 131/2023, 22. 12. 2023, posegel tudi na področje obdavčitve vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam.

 

Pri plačilu dohodnine bodo izplačane obresti od teh vrednostnih papirjev izenačene z obrestmi na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, seštevek katerih ni obdavčen do 1.000 evrov. V ta limit se bodo tako vštevale tudi obresti, ki jih bo dosegel rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 in 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam.

 

Pri tem se bo dohodnina od obresti, ki jih bo dosegel rezident (134. člen ZDoh-2):

1. na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU in
2. od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,

izračunala in plačala na letni ravni na podlagi vložene napovedi do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto. V kolikor znesek seštevka prej navedenih obresti ne bo presegal zneska 1.000 eur, davčni zavezanci rezident te napovedi ne bodo dolžni vložiti. Namreč seštevek davčnih osnov od prej navedenih obresti, ki jih bo dosegel rezident (133. člen ZDoh-2), se zmanjša za 1.000 eurov.

 

Spremembe, ki jih je prinesel ZORZFS, se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2024 do izteka davčnih obdobij, za katere veljajo zakonske določbe (2024, 2025 in 2026). Tako pojasnjeno še NE velja za odmerno leto 2023.

 

Od drugih obresti pa se dohodnina plačuje na dva načina:

1. Če dohodek izplača plačnik davka, je ta dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v nobeni napovedi.
2. V primerih, ko ni plačnika davka (npr. obresti, dosežene neposredno pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, obresti na dolžniške vrednostne papirje, dosežene neposredno iz tujine, …), pa mora te dohodke napovedati davčni zavezanec sam, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V teh primerih davčni zavezanec plača dohodnino od obresti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ. Tudi v primeru, ko obresti izplača oseba, ki se šteje za plačnika davka, ugotovi dohodnino od obresti davčni organ na podlagi napovedi, ki jih doseže rezident od:

• vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance;
• dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:

• ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
• so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od obresti ali dividend, če ima dohodek iz finančnih instrumentov:

- vir izven Slovenije in je prejet v naravi ali je izven Slovenije neposredno reinvestiran ali

- vir v Sloveniji in je prejet v naravi ter ga je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter

- od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve.

 

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

 

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:

• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

 

3.0 DIVIDENDE

 

3.1. Kaj se šteje za dividende?

To so v prvi vrsti dividende kot izplačilo udeležbe v dobičku podjetja, na podlagi lastniškega deleža. Poleg dividend so to tudi:

• drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ipd.), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic;
• prikrito izplačilo dobička;
• dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge itn.;
• dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, razen dohodka, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitev prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti;
• vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega:
  • vplačano vrednost naknadnega vplačila ali
  • nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila,
• dodatna naknadna izplačila v zvezi z odsvojitvijo deleža iz III.6.3. poglavja ZDoh-2, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža;

 

Navedena opredelitev načina obdavčitve dohodka je povezana z odsvojitvijo deležev v gospodarskih družbah v primerih, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti o ceni in v pogodbo vključita določbo, po kateri bo kupec prodajalcu v prihodnjem obdobju izplačal dodatna izplačila, katerih višina bo odvisna od bodočih poslovnih finančnih ciljev družbe. Izplačilo tovrstnega dohodka, ki ga kupec deleža izplača prodajalcu deleža, je torej vezano na uspešnost poslovanja družbe v obdobju po odsvojitvi deleža.

 

• [7]vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. tega zakona.

 

To pomeni, da se po novem obdavči izplačana vrednost odsvojenih delnic oziroma deležev (razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu) v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev kot dividenda. Pri tem pa se lahko izplačana vrednost delnic oziroma deležev zmanjša za njihovo nabavno vrednost, če davčni zavezanec tako zmanjšanje uveljavlja na način, določen s 329. b členom ZDavP-2. Nabavna vrednost delnic oziroma deležev se določi v skladu z 98. členom ZDoh-2 (vrednost kapitala ob pridobitvi). Tako se za nabavno vrednost delnice oziroma deleža, pridobljenega na podlagi prodajne pogodbe šteje v pogodbi navedena vrednost delnic oziroma deležev, za nabavno vrednost delnice ali deleža, pridobljenega pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, pa se na splošno šteje, da je ta vrednost enaka nič. Pri določitvi nabavne vrednosti delnic oziroma deležev je treba upoštevati tudi določbe 152. člena ZDoh-2. Slednji vsebuje pravila glede uporabe 98. člena ZDoh-2 oziroma določanja nabavne vrednosti delnic in deležev, pridobljenih pred 1. 1. 2003 oziroma določenih delnic oziroma deležev, pridobljenih v letih 2005 in 2006. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice oziroma deleže. To pomeni, da se bo za namene obdavčitve tovrstnih dividend glede določitve odsvojenih delnic oziroma deležev iz zaloge vseh delnic oziroma deležev zavezanca uporabljala metoda zadnjih cen LIFO (last in first out). Navedeno pravilo predstavlja odmik od pravila zaporednih oziroma prvih cen (FIFO), ki velja pri obdavčitvi dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo delnic oziroma deležev. S tem pravilom (LIFO) se preprečuje, da bi se zaradi ugodnejše obravnave razdelitve dobička družbe družbenikom, ki so fizične osebe, v primerih, ko družba od družbenikov pridobiva lastne delnice oziroma deleže, uporabljale sheme sočasnega

povečevanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki, se ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III. 6.3 (Dobiček iz kapitala) ZDoh-2. Navedeno pa ne velja v primeru izplačila vrednosti delnic, kadar delniška družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu, saj se take odsvojitve delnic družbi štejejo za odsvojitev kapitala in obdavčijo po poglavju III.6.3 (Dobiček iz kapitala) ZDoh-2 in ne kot dividenda.

 

Izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru

pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, zmanjšana za nabavno vrednost

odsvojenih delnic oziroma deležev (če davčni zavezanec to možnost uveljavlja), se obdavči kot dividenda po stopnji 25 % (v letu 2020 in 2021 po stopnji 27,5 %), ne glede na obdobje imetništva odsvojenih delnic ali deležev.

 

Izjemo od zgoraj navedenega predstavljajo dividende, dosežene na podlagi sredstev INR po zakonu, ki ureja individualne naložbene račune, ki se ne obdavčijo kot dividende, temveč na način, kot je določeno v poglavju III.6.4. ZDoh-2 (Dohodek z INR).

 

3.2. Davčna osnova in stopnje dohodnine od dividend

Davčna osnova so dosežene dividende.

 

Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljive tržne cene.

 

3.3. Napoved za odmero dohodnine od dividend

V primeru, da dividende izplača plačnik davka, mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25 odstotkov, in sicer za dividende dosežene od 1. 1. 2013 dalje. Od dividend, doseženih od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021 se je dohodnina od dividend izračunala in plačala po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove, od 1. 1. 2022 dalje pa se od dividend izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov[8] in se šteje kot dokončni davek. Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved. Izjema velja le za odmerno leto 2022. Za navedeno odmerno leto se lahko davčni zavezanec odloči, da se dividende ter ostali dohodki iz kapitala in dohodek iz oddajanja premoženja v najem vštevajo tudi v letno davčno osnovo za odmero dohodnine (več o tem v uvodu).  

 

V primeru, da dividendo izplača oseba, ki ni plačnik davka (v primeru, ko zavezanec dosega dividende neposredno iz tujine), mora davčni zavezanec dosežene dividende napovedati sam v napovedi, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dividend do 30 aprila tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine od dividend je zavezanec (prejemnik dividende) sam.

 

Prav tako davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ugotovi dohodnino od dividend, če imajo dividende:

- vir izven Slovenije in so prejete v naravi ali so izven Slovenije neposredno reinvestirane ali

- vir v Sloveniji in so prejete v naravi ter jih je izplačala oseba iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona drugi osebi iz drugega odstavka navedenega člena, ki se šteje za plačnika davka ter

- od dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža.

 

 

Napoved in navodila, ki si jih lahko natisnete in uporabite za izpolnitev svojih davčnih obveznosti, se nahajajo na spletni strani FURS.

 

Napoved se lahko vloži tudi preko portala eDavki:

• brez digitalnega potrdila (registrirate se z uporabo uporabniškega imena in gesla)
• z digitalnim potrdilom (registracija z digitalnim potrdilom).

 

 

4.0 DOBIČEK IZ KAPITALA

 

Kaj se šteje za kapital po ZDoh-2?

1. nepremičnine
2. finančni kapital:
• vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja
• investicijski kuponi.

 

Z dohodnino se obdavčuje dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Izjemo predstavlja dobiček iz finančnega kapitala, dosežen z odsvojitvijo kapitala z INR po zakonu, ki ureja individualne naložbene račune, ki se obdavči, kot je določeno v poglavju III.6.4. ZDoh-2 (Dohodek z INR).

 

4.1. Nepremičnine

Kaj se obdavčuje? Obdavčuje se odsvojitev nepremičnine, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala.

 

V katerih primerih odsvojitev se ne plačuje dohodnine?

1. Prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine zaradi smrti fizične osebe.
2. Odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti. Po novejši sodni praksi tudi v primeru odsvojitve po pogodbi o preužitku.
3. Prenos nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve.
4. Prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.
5. Odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva (po dvajsetih letih imetništva je veljalo do 31.12.2021).
6. Odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanju, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem.

 

Pri odsvojitvi kapitala iz zgoraj navedenih primerov davčnemu zavezancu ni treba vložiti napovedi dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, razen v primeru pod točko 6.

 

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po petnajstih letih imetništva (do 31. 12. 2021 je veljalo po dvajsetih letih imetništva).

 

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga imel v lasti in tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

 

Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem.

 

Dohodnina se po 56. členu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-G (velja od 13. 4. 2022) ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kmetijskih zemljišč v komasacijah.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti

V primeru podaritve kapitala, vključno z neodplačano izročitvijo po izročilni pogodbi, zakoncu ali otroku, se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži. Dobiček se ugotavlja obdarjencu, ko ta odsvoji nepremičnino. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec.

 

Rok za priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti je 15 dni od sklenitve pogodbe. V primeru zamude roka lahko davčni zavezanec priglasi odlog ugotavljanja davčne obveznosti na podlagi samoprijave po 63. členu ZDavP-2.

 

Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala (odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva, do 31. 12. 2021 je veljalo po dvajsetih letih imetništva) lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi predmetnega kapitala. 

 

Stopnje dohodnine

Dohodnina od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, se izračuna in plača od davčne osnove po 25 odstotni stopnji (v odmernih letih 2020 in 2021 po 27,5-odstotni stopnji).

 

Na vsakih pet let imetništva nepremičnine se stopnja dohodnine znižuje in znaša:

• do dopolnjenih pet let imetništva 25 odstotkov (v odmernih letih 2020 in 2021 po 27,5-odstotni stopnji),
• po dopolnjenih pet let imetništva 20 odstotkov,

• po dopolnjenih deset let imetništva 15 odstotkov.

 

Čas pridobitve in odsvojitve kapitala

Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.

 

Kadar se nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo izvaja zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja. V primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo po pogodbi za zavezanca izvaja druga oseba, se za čas pridobitve šteje datum sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema zgrajene nepremičnine. Kadar se odsvoji objekt, ki stoji…