7.9.1 Konsignacijska pogodba (komentar)
Tadej Dubrovnik
Borko Obradović
Pri konsignacijski pogodbi gre za t. i. inominatni kontrakt, saj jo naša zakonodaja ne ureja.
Konsignacija se pojavlja kot pogost način prodaje blaga, vendar v praksi ne nastopa kot samostojen posel, saj ga spremljajo druga pravna razmerja kot so prodajna pogodba, komisijska pogodba, zastopniška pogodba, distribucijska pogodba.
Značilnosti konsignacijske pogodbe se skozi konkretne situacije razlikujejo, tako je pravice in obveznosti pogodbenih strank konsignacijske pogodbe mogoče podrediti pravni naravi širšega poslovnega razmerja, ki ga konsignacija spremlja. Konsignacija najpogosteje spremlja zastopniško, komisijsko ter distribucijsko pogodbo. Zato na tem mestu podajamo grobo definicijo omenjenih pogodb.
S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun pooblastitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). Predvsem v primerih, ko ima zastopnik tudi pooblastilo za sklepanje pogodb, je smiselno, da za komitenta vzdržuje konsignacijsko skladišče. Pomembno je poudariti slednje, če tretja osebe ne ve, da sklepa posel z zastopnikom, je proti njej zavezan zastopnik sam - konsignatar.
S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Izpostavljamo, da je do tretje osebe zavezan komisionar, ne pa komitent. Teorija najpogosteje primerja konsignacijsko pogodbo s komisijsko, natančneje s prodajno komisijo, saj konsignatar nastopa v svojem imenu in na račun ter po navodilih konsignanta - torej kot komisionar.
Distribucijska pogodba je inominatna pogodba, kjer distributer kupi blago, ki ga distribuira. Distribucijski pogodbi je lahko dodana tudi konsiganacijska pogodba.
Opozarjamo, da hramba blaga pri konsignaciji ne pomeni stranske dolžnosti konsignatarja, slednji namreč blago hrani z namenom njegove prodaje kupcem in ne zaradi hrambe same. Pri tem pa čas shranjevanja najpogosteje ni v naprej določen, zato ne gre za kratkotrajno in slučajno zadrževanje blaga v konsignatarjevem skladišču.
