Danes je 23.9.2021

Input:

Likvidnost in plačilna nedisciplina

15.9.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

4.4.20 Likvidnost in plačilna nedisciplina

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Beseda likvidnost ima svoj izvor v latinski besedi loquidus in pomeni tekoče. Beseda se uporablja za označevanje različnih pojmov in kategorij, zato so tudi definicije likvidnosti številne in različne.

Likvidnost, plačilna sposobnost, solventnost

Pri poslovanju podjetij z likvidnostjo razumemo predvsem zmožnost sprotnega poravnavanja zapadlih dolgov. Razlikovati moramo med pojmom likvidnost in plačilna sposobnost podjetja ter solventnost podjetja. Likvidnost podjetja pomeni njegovo kratkoročno plačilno sposobnost, za katero mora imeti podjetje običajno dovolj denarja ali druge zelo likvidne vire, da lahko v roku poravnava svoje obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in drugih. Solventnost podjetja pomeni njegovo dolgoročno plačilno sposobnost, na katero vpliva predvsem ustrezno dolgoročno financiranje in uspešno poslovanje.

Stopnja likvidnosti

Stopnja likvidnosti podjetja pomeni potreben čas in stroške, da se določeni del aktive spremeni iz nedenarne v denarno obliko premoženja podjetja. Najbolj in absolutno likvidno sredstvo je denar ( denar na transakcijskih računih in denar v blagajni). Takšen denar lahko brezpogojno, časovno in kakovostno neomejeno uporabljamo za plačila. Vendar pa ta sredstva podjetju prinašajo minimalne donose. Po stopnji likvidnosti so naslednji vrednostni papirji, ki se lahko (tisti, ki imajo visoko stopnjo prometne sposobnosti) s prodajo hitro preoblikujejo v denar. Vrednostnim papirjem po stopnji likvidnosti sledijo terjatve, ki jim manjka tako rekoč samo še korak do denarne oblike ob predpostavki, da ne gre za terjatve do slabih plačnikov. Nižjo stopnjo likvidnosti od terjatev imajo zaloge. Med zalogami imajo praviloma najvišjo stopnjo likvidnosti zaloge gotovih proizvodov, sledijo jim zaloge surovin in materiala, le tem zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov, ki jih je običajno najtežje prodati.

Najnižjo stopnjo likvidnosti imajo stalna sredstva, saj se njihova vrednost le postopoma, z amortiziranjem v daljšem časovnem obdobju preoblikuje v denarno obliko. Če je iz kakšnih izrednih razlogov potrebno stalna sredstva prodati, je takšna prodaja običajno za lastnika sredstev neugodna (prodaja z izgubo, ne dovolj hitro ..).

Statična in dinamična likvidnost

Ločimo statično in dinamično likvidnost podjetja. Pri statični likvidnosti ugotavljamo, v kakšnem razmerju lahko podjetje pokriva svoje kratkoročne obveznosti s kratkoročno razpoložljivimi sredstvi (na primer z gotovino v blagajni in na računih, s hitro unovčljivimi vrednostnimi papirji, s kratkoročno dospelimi terjatvami, z menicami, ki jih je mogoče diskontirati).

Za podjetja je veliko bolj kot statična likvidnost pomembna dinamična likvidnost. Pri dinamični likvidnosti izračunavamo, ali lahko podjetje v določenem časovnem obdobju (teden, mesec, leto) pokriva svoje izdatke s prihodki.

Stopnje likvidnosti

Podjetje je lahko likvidno ali nelikvidno. Glede na razmerje med razpoložljivimi plačilnimi sredstvi in dospelimi obveznostmi razlikujemo:

- nezadostno likvidnost,

- čezmerno likvidnost in

- optimalno likvidnost.

Nezadostna likvidnost se pojavi zaradi neustrezne strukture virov finančnih sredstev. Povečanje tujih virov financiranja povečuje problem vzdrževanja likvidnosti, povečanje stopnje samofinanciranja pa ta problem zmanjšuje. Ker je za nezadostno likvidnost značilno, da ni oblikovana varnostna rezerva, se nezadostna likvidnost v določenem trenutku lahko spremeni v nelikvidnost.

O čezmerni likvidnosti govorimo takrat, kadar je podjetje sposobno z razpoložljivimi plačilnimi sredstvi poravnavati vse zapadle obveznosti in oblikovati varnostno rezervo, vendar v večjem obsegu kot je potrebno. Negativni vidik čezmerne likvidnosti je v tem, da se sredstva obračajo počasneje, s tem pa se zmanjšuje tudi njihova donosnost.

Čezmerna in nezadostna likvidnost sta škodljivi za podjetje. Zato je potrebno v podjetju voditi takšno politiko likvidnosti, ki vodi k optimalni likvidnosti in s katero se doseže najboljši rezultat poslovanja. Cilj vsakega podjetja je optimalna likvidnost, ki jo dosežemo, ko smo absolutno plačilno sposobni in hkrati maksimalno rentabilni.

Pomembno je, da imamo v določenem trenutku le toliko angažiranih likvidnih sredstev, kolikor imamo v tem istem trenutku zapadlih obveznosti, ostala sredstva pa morajo biti donosno plasirana. Optimalno likvidnost podjetja dosežemo takrat, ko lahko z razpoložljivimi sredstvi poravnamo vse zapadle obveznosti v vsakem trenutku, poleg tega pa imamo na razpolago še določen presežek denarnih sredstev kot rezervo za zagotavljanje likvidnosti.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti

Finančno planiranje

Za vzdrževanje likvidnosti podjetja je zelo pomembno dobro in natančno finančno planiranje. Finančno planiranje lahko opravi svojo nalogo le, če pravočasno ugotovimo vsoto, vrsto in namen finančnih sredstev. Pri sestavljanju finančnega plana podjetja morajo sodelovati vsi oddelki v podjetju s svojimi plani poslovanja po posameznih funkcijah v podjetju (prodaja, nabava, proizvodnja ..). Finančno planiranje obsega naslednje glavne faze:

- ugotavljanje potreb po denarju oziroma denarnih presežkov v prihodnjem obdobju,

- ugotavljanje alternativnih možnosti preskrbe oziroma plasmaja denarja,

- končno odločitev o priskrbi oziroma plasmaju, ko smo ugotovili optimalno možnost.

Možnosti za preskrbo finančnih sredstev iščemo na finančnem