4.5.4 Napaka
Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev Darinka Meško
Definicija
V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo razlago, da je napaka, kar ni v skladu z določenim pravilom, določeno normo. Vsi smo zmotljivi. Zato se tudi v računovodski dejavnosti oziroma stroki pojavljajo napake. Računovodska obravnava poslovnih dogodkov je običajno tesno povezana z obračunom dajatev in kadar naredimo napako v računovodstvu, ima takšna napaka običajno tudi posledice pri izračunu davčnih obveznosti. Tako se ob odkritju tovrstnih napak v računovodstvu srečamo s problemom, kako takšno napako odpraviti in kakšne so posledice takšne napake.
Običajno takšne napake vplivajo na:
- računovodske izkaze,
- obračun davka od dohodkov pravnih oseb,
- obračun davka na dodano vrednost ali
- na obračun drugih davčnih obveznosti (prispevki, takse …).
Napake v računovodskih izkazih so lahko matematične napake, ki nastanejo pri izračunih ali vnosu podatkov, napake pri uporabi računovodskih usmeritev, napačno razumevanje ali spregled pomembnih informacij in namerni napačni prikazi ali opustitve z namenom zavajanja uporabnikov računovodskih izkazov.
Napake je treba popraviti takoj, ko jih organizacija odkrije, ne glede na to, kako so nastale. Le tako lahko zagotovi, da računovodski izkazi resnično prikazujejo stanje podjetja.
Če organizacija napako odkrije med pripravo izkazov za tekoče leto in se ta napaka nanaša na isto obdobje, jo preprosto popravi v teh izkazih. Pri tem lahko upošteva tudi načelo pomembnosti, zato takšni popravki običajno ne povzročajo težav. Včasih pa se napaka odkrije šele po tem, ko so izkazi že odobreni ali revidirani. Do tega lahko pride zaradi notranje ali zunanje revizije, nadzora davčnih organov ali na kakšen drug način. V takšnih primerih mora organizacija najprej presoditi, ali je napaka pomembna.
RAČUNOVODSKI VIDIK
Napake pri računovodski obravnavi poslovnih dogodkov, odpravljamo skladno s pravili, zapisanimi v aktih organizacije oziroma skladno s pravili predpisanimi v računovodskih standardih. Ker morajo biti akti organizacije (na primer pravilnik o računovodstvu) usklajeni s SRS2024, je potrebno pri odpravljanju napak upoštevati splošna pravila, ki jih predpisujejo SRS2024, organizacije pa si v svojih aktih določajo kriterije in pravila glede pomembnosti oziroma nepomembnosti napake in morebitne druge podrobnosti in navodila, kako se napake odpravljajo.
Pred iztekom obračunskega obdobja
Kadar se napake v računovodski obravnavi poslovnih dogodkov odkrijejo še pred iztekom obračunskega obdobja in pred rokom za oddajo računovodskih izkazov, s takšnimi napakami običajno nimamo težav. Nepravilna knjiženja in obračune s storno knjižbami odpravimo in knjižimo pravilno, popravimo tudi davčne obračune, obračunamo morebitne zamudne obresti in jih plačamo. Vse skupaj pa pravilno izkažemo in upoštevamo pri izdelavi računovodskih izkazov za obračunsko obdobje.
Po izteku obračunskega obdobja
Če pa napake odkrijemo po koncu obračunskega obdobja, takšno ravnanje ni več primerno oziroma moramo upoštevati pravila, ki jih najdemo v 5. točki uvoda v Slovenske računovodske standarde.
Pomembnost napake
Skladno s 5. točko uvoda v SRS2024 organizacija popravi pomembne napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih računovodskih izkazih, odobrenih za objavo, po odkritju napak.
Napake lahko nastanejo pri pripoznavanju, merjenju, predstavljanju in/ali razkrivanju postavk računovodskih izkazov. Napake so opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih izkazov.
Manjše nepomembne napake
Manjše – nepomembne napake storjene v preteklih obdobjih lahko popravimo tako, da jih ustrezno računovodsko obravnavamo v okviru tekočega poslovanja. S takšnim poenostavljenim ravnanjem ohranimo odkrito napako v računovodskih izkazih preteklega obdobja in hkrati za znesek odkrite napake pokvarimo računovodske izkaze tekočega obdobja, vendar pa, ker gre za manjšo napako, takšna obravnava ne vpliva pomembno na pojasnjevalno moč računovodskih izkazov. Zato je takšen popravek dovoljen skladno s pravili Slovenskih računovodskih standardov.
Pomembne napake
Kadar pa skladno z vnaprej postavljenimi pravili zapisanimi v internih aktih organizacije odkrijemo napako, ki je pomembna, odprava napake preko poslovnega izida tekočega obdobja ni več dopustna. Napaka se popravi za nazaj, s preračunom primerljivih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin kapitala preteklega obdobja, v katerem se je napaka pojavila. Stanja sredstev, kapitala in dolgov po odpravi napake morajo biti takšna, kot bi bila, če do napake ne bi prišlo. Izjemoma smemo takšno popravljanje napake za nazaj s preračunavanjem posameznih postavk sredstev, dolgov in kapitala opustiti, če je to za nazaj neizvedljivo. V takšnem primeru moramo dejstvo, da smo pomembno napako odpravili preko poslovnega izida tekočega obdobja, razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Organizacija popravi pomembne napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih računovodskih izkazih, odobrenih za objavo, po odkritju napak. Napake popravi s preračunavanjem primerjalnih zneskov sredstev, obveznosti in vseh vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja. Napake iz preteklega obdobja se popravijo s preračunavanjem za nazaj (kot da v preteklem obdobju sploh ne bi nastale), razen če je to neizvedljivo; v takem primeru se to dejstvo razkrije. Učinek popravkov pomembnih napak iz preteklih obdobij se popravi s preračunavanjem za nazaj, popravki napak, ki ne presegajo praga pomembnosti, pa učinkujejo na tekoči poslovni izid.
Pomembnost je opredeljena v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov. Opustitev ali napačna navedba postavk je pomembna, če lahko posamično ali združeno vpliva na gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki na podlagi računovodskih izkazov. Pomembnost je odvisna od obsega in narave opustitve ali napačne navedbe, ki se presoja v danih okoliščinah. Obseg ali narava postavke ali oboje je lahko odločilen dejavnik. Tej opredelitvi sledi tudi okvir SRS.
Popravke napak je treba razlikovati od sprememb računovodskih ocen. Računovodske ocene so vedno približki, ki se lahko spremenijo, ko ima organizacija na voljo nove ali boljše informacije.
Na primer: če podjetje zaradi novih podatkov spremeni odstotek popravka vrednosti terjatev, to ni popravek napake. Gre le za novo oceno, ki velja od tega trenutka naprej, zato se primerjalni podatki iz preteklih let ne popravljajo.
Vprašanja
Kako v knjigovodskih razvidih pravilno knjižimo odpravo napake?
Nekaj napotkov kako ravnati najdemo v Pravilih skrbnega računovodenja v poglavju 2 – Poslovne knjige:
Vpisi v poslovne knjige si morajo slediti po časovnem zaporedju brez pobotanj gospodarskih kategorij, slediti si morajo po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Pred ponovno (pravilno) knjižbo je potrebno napačne knjižbe in zneske ustrezno razveljaviti.
Razveljavitev knjižbe (storno) se v poslovnih knjigah praviloma opravi tako, da se napačna knjižba na isti strani konta najprej izniči z enakim zneskom, nato pa se knjiži pravilni znesek na pravih kontih (da se doseže pravilen promet na ustreznih kontih).
Kljub temu se je v kakšnem primeru težko odločiti s kakšno knjižbo…
