Danes je 25.4.2024

Input:

Obrnjena davčna obveznost

18.9.2017, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 29 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki lahko najdete tukaj.

Z investitorjem (naša družba – izvajalec) imamo sklenjeno gradbeno pogodbo po načelu "Funkcionalni ključ v roke" (javni razpis), ki obsega:

1.    izdelavo celotne projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za izvedbo projekta, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za Napravo,
2.    izgradnjo, dobavo in montažo ter poskusni zagon Naprave, ki vključuje izvedbo gradbenih del, dobavo in montažo tehnološke opreme, zagon naprav,
3.    enoletno poskusno obratovanje Naprave.

Naša družba je na javnem razpisu nastopila kot vodilni partner v okviru skupne ponudbe, katere soponudnik je dobavitelj tehnološke opreme. Izvajalec kot vodilni partner je podpisal pogodbo tudi v imenu in za račun soponudnika. Naša družba ima sklenjeno partnersko pogodbo z soponudnikom za dobavo tehnološke opreme, v kateri je tudi določeno, da kot vodilni parter izdajamo skupne mesečne situacije naročniku. Kako obračuna DDV soponudnik – dobavitelj tehnološke opreme? Ali je pravilno, da obračuna 22 % DDV? Mi investitorju obračunamo DDV skladno z 76. a členom.

Vaše vprašanje si zasluži več pozornosti, zato le ključni namigi: kadar gre za konzorcijsko pogodbo, praviloma vsi akterji delujejo enakovredno, kar posledično z DDV vidika pomeni, da je prejemnik blaga vašega partnerja pravzaprav naročnik, ne pa vi (torej partner z vidika DDV v takšnih primerih praviloma nima vloge vašega podizvajalca, ki sicer izdaja račune glavnemu izvajalcu). V kolikor partner naročniku dobavlja le blago (tehnološko opremo), se obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1 ne uporabi. Račun lahko v imenu in za račun partnerja izda tudi vaša družba, ki ima vlogo vodilnega partnerja.

Slovenski davčni zavezanec proda rezervne dele za motorna vozila na Hrvaško in posebej zaračuna prevoz. Zanima me, ali poroča v rekapitulacijsko poročilo prevoz posebej kot storitev in ne material, ker je na fakturi razvidna cena prevoza.

Kadar je prevoz na računu zaračunan ločeno od dobave blaga (cena torej stroškov prevoza ne zajema), potem menim, da je ta prevoz smiselno kot takega tudi ločeno obravnavati.

Družba je vgradila naročniku klimat (zagon in montaža), ima letno vzdrž. pogodbo, sedaj pa bi naročniku posodobila klimat – CNS in podobno (oba davčna zavezanca). Ali gre tu za obrnjeno davčno obveznost?

Predlagam, da svoje storitve natančno opišete in posredujete vprašanje pristojnemu organu za razvrščanje storitev v SKD, to je SURS. Njihov elektronski naslov je: gp.surs@gov.si. V kolikor se vaša storitev uvršča v F/gradbeništvo in sta tako dobavitelj kot prejemnik identificirana za namene DDV, potem se 76.a člen ZDDV-1 uporabi, sicer ne.

Slovensko podjetje je v Nemčiji za nemškega zavezanca za DDV opravilo storitve, ki so obdavčene po 25. členu ZDDV-1; torej gre za prenos obveznosti na prejemnika storitve – reverse charge. Te storitve je opravilo s pomočjo podizvajalca, ki ima sedež v Nemčiji in je tam identificiran za DDV. Podizvajalec nam je izdal fakturo brez DDV, ni pa navedel klavzule. Kako se knjiži prejet račun? Ali naredimo samoobdavčitev?

V kolikor davčni zavezanec, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, za potrebe svojega sedeža v Sloveniji prejme storitev, katere kraj se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 od davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža (ampak npr. v Nemčiji), mora skladno s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačati DDV po sistemu samoobdavčitve. Ker so pravila znotraj Unije glede navajanja klavzule »obrnjena davčna obveznost/reverse charge« enaka, bi bilo smiselno, da se izvajalca takšne storitve pozove, da račun dopolni. Tako prejeta storitev se v obračunu evidentira na naslednji način (predvidevam, da je narava storitev takšna, da se uporabi splošno DDV stopnjo): davčna osnova v polje 32a, obračunani DDV v polje 23a in odbitek DDV (v kolikor so izpolnjeni vsi ostali pogoji) v polje 41. V kolikor izvajalec računa ne dopolni, upoštevajte pravila petega odstavka 107. člena PZDDV, ki določa, da mora davčni zavezanec, ki mora plačati DDV kot naročnik, kupec ali prejemnik blaga oziroma storitev, za uveljavljanje pravice do odbitka DDV do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali DRUG DOKUMENT, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati.

Zanima me izvoz novega motornega vozila v tretjo državo. Prosim za klavzulo, zakaj DDV ni obračunan v primeru, da trgovec, ki ima registrirano dejavnost trgovina z motornimi vozili v Sloveniji (davčni zavezanec) proda novo motorno vozilo fizični osebi v Srbijo ali pa pravni osebi v Srbijo. Ali je smiselno, da proda fizični osebi brez DDV, če obstaja bojazen, da dokazila o izvozu ne bo prejelo (kupec v svoji režiji izvede carinjenje). Ali lahko proda z DDV in naknadno zahteva v Sloveniji vračilo DDV (ali lahko zahteva prodajalec v imenu podjetja – vračilo v Sloveniji)?

Prodajalec lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV za izvoz blaga po 52. členu ZDDV-1 le, če ima ustrezna dokazila (torej potrjeno izvozno carinsko deklaracijo). To ne bo težava, če bo izvoznik prodajalec sam. V tem primeru je pravilna klavzula na računu: dobava je oproščena plačila DDV skladno z a. točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1. problem nastane, če prodajalec nima dokazila, kar se zgodi, če blago kupec (s sedežem izven Slovenije) izvaža sam. Če bi to dokazilo dejansko prejel, potem bi bila na izdanem računu ustrezna klavzula: dobava je oproščena plačila DDV skladno z b. točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1. Menim, da v kolikor