Odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o prekvalifikaciji posojila v obdavčljiva izplačila fizičnih oseb v povezavi s krepitvijo nadzora na področju davkov od dohodkov iz poslovanja

2.2.20 Odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o prekvalifikaciji posojila v obdavčljiva izplačila fizičnih oseb v povezavi s krepitvijo nadzora na področju davkov od dohodkov iz poslovanja

Davčno poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.

Prav tako ZDavP-2 v 74/a členu določa pravne posledice ugotovljenih navideznih poslov oziroma ugotovljenega izogibanja ali zlorabe predpisov.

Zaradi posebne narave davkov kot prihodkov davčnega proračuna je zakonodajalec z ZDavP-2 določil posledice navideznosti poslov. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven (neobstoječ po OZ), vendar gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstajajo, to ne sme vplivati na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje relevanten prikriti pravni posel. ZDavP-2 tako določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. S konkretnim primerom sklenitve navideznega pravnega posla se FURS praviloma seznani šele v postopku DIN, ki ga lahko začne bodisi na lastno iniciativo, ali po prejetju davčnih obračunov, a podvomi v njihovo pravilnost. Če se med postopkom DIN FURS-u pojavijo razlogi za sum izogibanja davkom s sklepanjem navideznih poslov, bo treba transakcijo podrobneje obrazložiti s predložitvijo ustreznih dokazil (npr. računov, pogodb in druge verodostojne dokumentacije, iz katere izhaja, da so bile transakcije izvedene resnično). Če bo FURS ugotovil, da je zavezanec sklenil pravni posel v določeni (kompleksni) obliki zgolj z namenom prikritja prave ekonomske vsebine transakcije in torej izogibanja davka, ki bi ga bil sicer dolžan plačati, lahko tak posel označi za navideznega in obdavči transakcijo zavezanca po njeni pravi ekonomski vsebini. To pomeni, da se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Poleg določitve dodatne davčne obveznosti FURS z odločbo takemu zavezancu odmeri tudi zamudne obresti in ima možnost, da z globo za storjeni prekršek sankcionira zavezanca, v primeru pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa posebej tudi njegovo odgovorno osebo. Seveda mora FURS presojo navideznosti poslov opraviti skrbno, z upoštevanjem poslovne prakse in narave transakcije. Nekateri kriteriji, na katere je FURS običajno pozoren, so predvsem:

1. kakšen je bil pravi poslovni namen vseh pogodbenih strank oziroma ali je ta sploh obstajal;

2. ali je bil pravni posel dejansko realiziran, ali so bila dokazila navidezna;

3. ravnanje zavezanca v lastno škodo in v nasprotju z lastnim poslovnim interesom (doseganje dobička na trgu);

4. kompleksnost pravnega posla, pretirana in nepotrebna formalnost posla oziroma po drugi strani neobstoj potrdil, računov ter druge dokumentacije, ki bi potrdila izvedbo posameznega posla ipd..