3.4.5.3 Odstop terjatev in drugi načini nedenarne poravnave terjatev
Suzana Friegl
Kaj so terjatve?
Terjatev je zasnovana pravica zahtevati plačilo od določene osebe (plačilo dolga, dobavo stvari, opravilo storitev), ki temelji na premoženjsko-pravnih in drugih razmerjih.
Kadar določeno podjetje ali oseba opravi svoje delo (bodisi da opravi storitev, izdela proizvod, proda proizvod oziroma izdelek), za sovje delo izstavi račun. Na izstavljenem računu se zapiše rok plačila oz. datum DUR-a (dolžniško-upniškega razmerja), do kdaj je potrebno račun poravnati. Dokler račun ni poravnan se obravnava zahtevek kot odprta terjatev.
Pravni posli pri katerih bi istočasno prišli do izpolnitve naročila in plačila računa so redki. Zaradi dinamike v poslovno-pravnem procesu nastajajo terjatve. Danes se v poslovnem svetu večinoma posluje z odloženim plačilom. Roki za podjetja so zelo različni 8, 15, 30, 60, 90 in celo več dni.
Zaradi ročnosti plačil pa terjatve obravnavamo kot kratkoročne (plačilni rok do enega leta) ter dolgoročne, kjer je rok plačila daljši od enega leta.
Kaj je odstop terjatev?
Odstop terjatev do določenega upnika oziroma cesija pomeni pogodbeni prenos terjatve z dosedanjega upnika na tretjo osebo, ki s tem postane novi upnik.
V praksi se za odkup terjatev uporabljajo različni termini, kot so odstop terjatev, faktoring, prodaja terjatev, financiranje dobaviteljev ipd.
Odkup terjatev v praksi z vidika računovodstva, pa vedno ne ustreza pogojem prodaje terjatev. Tak primer bi lahko bili regresni zahtevki, kjer organizacija, ki prenaša terjatve, zadrži pomemben del tveganj. Faktroju namreč jamči za neplačilo prenesenih terjatev kupca, zato takšna terjatev ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje terjatve.
Vsaka organizacija se sama odloča ali bo terjatve, ki jih ima do svojih dolžnikov odstopila tretji osebi. To se običajno stori s pogodbo, v kateri družba, ki poseduje terjatev in je upnik le to prenese na tretjo osebo, ki postane nov upnik. Da je pogodba o odstopu veljavna, ni potrebno soglasje dolžnika. Kljub temu pa morama dosedanji upnik dolžnika obvestiti, da je bila pogodba sklenjena, hkrati pa ga obvesti tudi kdo je njihov novi sedanji upnik.
Razlike med kompenzacijo in cesijo
Večkrat se nam postavlja vprašanje kaj storiti s terjatvijo, ko imamo možnost prenosa terjatev ali kakšno drugo morebitno poravnavo od dolžnika, ki ni neposredno plačilo terjatev od dolžnika. Kratko rečeno kaj storiti, če nam upnik ponuja kompenzacijo, asignacijo ali cesijo? Preprosto preverimo podatke o dolgu in dolžniku (če so podatki pravilni); in v kolikor so, zadevo podpišemo in čakamo na denar.
Pogodbe o cesiji, asignaciji in kompenzaciji spadajo namreč v isto skupino. Razlike so predvsem v tem, kdo je udeleženec in na kak način se obveznost poravna. Za lažje razumevanje v nadaljevanju pojasnimo vsako posebej.
Kompenzacija
Najpreprostejša in najenostavnejša oblika poravnave je kompenzacija. Pri tej obliki poravnave se pojavita dve podjetji, ki imata eno do druge medsebojne terjatve in obveznosti in se dogovorita, da bosta terjatev in obveznost medsebojno pobotali. Da pa se predlog pogodbe o kompenzaciji lahko podpiše in se sama kompenzacija tudi izvede,…
