7.8.3 Pogodba o kompenzaciji (komentar)
Aleš Kobal
Tadej Dubrovnik
Borko Obradović
Branko Mayr
Pravno podlago za pobot ali kompenzacijo predstavljajo 311.-318. člen OZ.
Pobot ali kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama, in sicer lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe terjatvi zapadli. Pri pobotu gre torej za prenehanje nasprotnih terjatev, med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnika in dolžnika.
Potrebno je poudariti, da pri kompenzaciji prenehata terjatvi do višine nižje terjatve, morebitni presežek pa obstaja naprej kot samostojna terjatev. Pobotanje hkrati onemogoča, da bi ena stranka izpolnila svojo obveznost, sama pa bi zaradi insolventnosti druge stranke ostala nepoplačana.
Sporazumno pobotanje
Sporazumno pobotanje (compensatio voluntaria) je pobotanje, kjer gre za dogovor med strankama o pobotanju njunih vzajemnih terjatev. Opozarjamo, da v tem primeru pobotanje ne učinkuje od tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, temveč od trenutka, ki ga določita stranki. V kolikor stranki ne določita ničesar, pa se šteje, da pobot velja od trenutka, ko postane pogodba veljavna.
Prisilno pobotanje
Prisilno pobotanje (compensatio necessaria) je pobotanje, do katerega pride ob pogojih, ki jih določa zakon. Pogoji, ki jih določa zakon, teorija in sodna praksa so: vzajemnost, istovrstnost, dospelost, likvidnost, iztožljivost in resničnost (podrobneje bodo le-ti opisani v poglavju o predpostavkah za veljavno sklenitev posla). Omenjeno pobotanje uveljavlja stranka z izjavo o pobotu, ki učinkuje za nazaj, to pomeni, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj.
Razlikovati je potrebno med bilateralnim (dvostranskim) in multilateralnim (večstranskim ali verižnim) pobotom. Verižna kompenzacija je pogodba o večstranskem pobotu in vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatev. Ponudba enega udeleženca večstranskega pobota pomeni drugemu udeležencu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take ponudbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku in šele ko zadnji ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena in terjatve vseh udeleženk pogodbe se medsebojno pobotajo.
Praviloma je predmet pobota denar, pobotajo pa se lahko tudi vse druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti.
Za nastanek pobotanja mora biti izražena volja, ki se odraža skozi pobotno izjavo. Kot smo že omenili, pobot ne nastane takoj, ko stečejo pogoji zanj, temveč mora ena stranka drugi to izjaviti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj. Ti pogoji so: vzajemnost, istovrstnost, dospelost, likvidnost, iztožljivost in resničnost.
Vzajemnost
Vzajemnost pomeni, da mora biti ena stranka upnik druge, in hkrati druga stranka upnik prve, povedano drugače pogoj za pobotanje je, da sta obe osebi hkrati upnik in dolžnik. Opozoriti velja, da vzajemnosti ne gre enačiti s pojmom dvostranske pogodbe, kajti v slednji ne obstajajo različne pravne podlage, temveč zgolj ena.
Izjeme od pogoja vzajemnosti
Velja omeniti tudi izjeme od pogoja vzajemnosti pri poroštvu, cesiji ter zastavi. Porok lahko pobota dolžnikove obveznosti nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnika. Opozoriti pa velja, da dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. Še močnejšo pravno varstvo kot poroku daje zakon zastavitelju, ki zastavi stvar za zavarovanje obveznosti drugega. Velja namreč, da lahko tisti, ki je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi v primeru, če upnik po svoji krivdi opusti pobot.
Poleg zgoraj opredeljenih izjem, pa je potrebno opozoriti še na izjemo, ki določa možnost, da dolžnik odstopljene terjatve pod določenimi pogoji pobota svojo obveznost proti novemu upniku (cesionarju) s terjatvijo, ki jo ima proti staremu upniku (cedentu). Vzrok je v tem, da se pravni položaj dolžnika (cessusa) zaradi odstopa terjatve ne sme poslabšati. Če slednjo izjemo opredelimo še nekoliko podrobneje, je potrebno navesti,…
