Danes je 19.4.2024

Input:

Pogodba o sponzorstvu (komentar)

19.5.2016, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

7.5.1 Pogodba o sponzorstvu (komentar)

Aleš Kobal

Tadej Dubrovnik

Borko Obradović

Branko Mayr

Aleksandra Heinzer


Pri sponzorski pogodbi gre za t. i. inominatni kontrakt, saj je naša zakonodaja ne ureja. Govora je o mešani pogodbi, kjer se prepletajo elementi različnih pogodb in sicer elementi podjemniške, prodajne in licenčne pogodbe.

Sponzorska pogodba je dvostransko obvezna, torej gre za pogodbo, ki ustvarja vzajemne obveznosti za obe stranki.

Predmet pogodbe

Sponzorska pogodba je poslovni dogovor, s katero sponzor za svojo korist in korist sponozoriranca v skladu s pogodbo zagotavlja financiranje ali drugo podporo z namenom ustvariti pozitivno povezavo med sponzorjevo podobo, blagovno znamko ali izdelkom in storitvijo sponzoriranca.

Povedano drugače, pri sponzorski pogodbi gre za posebno pogodbeno razmerje, za katerega je značilno, da imata oba udeleženca neko medsebojno korist. Sponzor se zaveže, da bo finančno podprl dejavnost sponzoriranca s finančnimi sredstvi, storitvami ali materialom, sponzoriranec pa bo v zameno opravil storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk na plakatih, vozilih, v medijih itd.

Razmerja med sponzorjem in sponzorirancem so opredeljena v sponzorski pogodbi. Sponzor vstopa v to razmerje s točno določenimi cilji in pričakuje povrnitev vloženih sredstev.

Predpostavke potrebne za sklenitev pogodbe

Glede na dejstvo, da sponzorska pogodba vsebuje nekatere elemente licenčne pogodbe je smiselno vztrajati na pisni obliki. Slednje narekuje predvsem praksa zaradi lažje dokazljivosti pri morebitnem sporu med strankama. Nedvomno pa tudi davčni vidik sponzorske pogodbe predstavlja razlog za pisno obliko, kajti sponzor lahko uveljavi sponzorski znesek med davčno priznane odohodke. Iz povedanega pa je možno sklepati, da je pisna oblika pri sponzorski pogodbi priporočljiva zgolj v dokazne namene in ne kot pogoj za veljavnost, razen če se tako stranki izrecno dogovorita.

Praviloma sponzorske pogodbe vsebujejo naslednje pogodbene sestavine:

  • obveznosti sponzorja,

  • obveznosti sponzoriranca,

  • določbe o ekskluzivnosti sponzorja,

  • določbe o spoštovanju, medsebojnem zaupanju in spoštovanju poslovne tajnosti,

  • zavarovanje in pogodbena kazen,

  • začetek veljavnosti pogodbe,

  • trajanje pogodbe,

  • predčasno prenehanje in posledice prenehanja pogodbe,

  • dogovor o reševanju medsebojnih sporov in določitev pristojnosti sodišča.

Ekskluzivno sponzorstvo

Bistvo ekskluzivnega sponzorstva je, da ima lahko sponzoriranec na določenem področju le enega sponzorja. Sponzoriranec ne more oziroma ne sme sklepati nove pogodbe s sponzorjem, ki se ukvarja z enako registrirano dejavnostjo, kot ekskluzivni sponzor.

Pogodbene stranke

Stranki sponzorske pogodbe sta sponzor in sponzoriranec. Pogodbo lahko sklene organizacija, pravna oseba ali pa posameznik, fizična oseba. V razmerje se lahko vmeša tudi tretja stranka in sicer specializirana sponzorska agencija. Ta v sponzorskem razmerju praviloma nastopa kot zastopnik sponzoriranca.

Sponzor se zaveže, da bo podprl dejavnost sponzoriranca s finančnimi sredstvi, storitvami ali blagom. Sponzoriranec pa bo v zameno za to opravil storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk. Sponzor sklene pogodbo s točno določenimi, vnaprej opredeljenimi cilji ter namenom povrniti si vložena sredstva.

1. stranka: Sponzor

Sponzor vstopa v sponzorsko razmerje zaradi koristi, ki mu jih razmerje prinaša.

Sponzor se s podpisom sponzorske pogodbe zaveže, da bo s pogodbo določene obveznosti do sponzoriranca v celoti spoštoval. Načeloma gre za denarne in/ali stvarne dajatve oziroma obveznosti. V skladu z načelom dispozitivnosti velja, da način, čas ter višino izplačila denarnih dajatev določita stranke.

Poleg denarnih dajatev, lahko sponzor