Danes je 25.5.2020

Input:

Pravilnik o izvajanju notranje kontrole po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) za pravne osebe (komentar)

13.5.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5.1 Pravilnik o izvajanju notranje kontrole po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) za pravne osebe (komentar)

Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

Dne 19. 11. 2016 je v veljavo stopil Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/2016, v nadaljevanju ZPPDFT-1), ki določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb. Z uveljavitvijo novega zakona se je v slovenski pravni red prenesla četrta evropska Direktiva 2015/849/EU, z dne 20. maja 2015, o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Cilj ZPPDFT-1 je bil tudi uskladitev slovenskega pravnega reda s splošno uveljavljenimi mednarodnimi standardi na tem področju, zlasti z novimi Priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje iz leta 2012, ki jih morajo države upoštevati pri izvajanju ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter po novem tudi financiranja orožja za množično uničevanje (več tukaj).

Dne 11.1.2020 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1A), objavljen v Uradnem listu RS, št. 81/2019 z dne 27.12.2019. Novela dopolnjuje predvsem 4. člen z novim odstavkom, po katerem se fizična oseba ne šteje za zavezanca, če opravlja dejavnosti pri delodajalcu ali samostojnem podjetniku, 43. člen o pridobivanju podatkov v zvezi z ugotavljanjem dejanskih lastnikov ter 139. člen z uveljavitvijo dodatnega ukrepa nadzornih organov – tj. prepoved opravljanja dejavnosti zavezancu. Kršitev odločbe o prepovedi opravljanju dejavnosti predstavlja novo najtežjo kršitev v smislu 163. člena ZPPDFT-1, ki predpisuje denarne globe v primeru kršitev.

Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;

2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist ali teroristična organizacija.

ZPPDFT-1 določa krog zavezancev, ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Izvajanje določenih ukrepov mora zavezanec opredeliti v svojih notranjih aktih.

ZPPDFT-1 v svojem 4. členu med zavezance, ki morajo v skladu z zakonom izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, poleg bančnih, borznoposredniških oziroma finančnih institucij, kot so banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta, investicijski skladi in podobni subjekti. Zakon kot zavezance za izvajanje ukrepov določa tudi druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

  1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
  2. finančnega zakupa (lizinga),
  3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
  4. izdajanje in upravljanje virtualnih valut, vključno s storitvijo menjave virtualnih valut v običajne valute in obratno,
  5. izdajanja garancij in drugih jamstev,
  6. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
  7. oddajanja sefov,
  8. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
  9. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
  10. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
  11. računovodskih storitev,
  12. storitev davčnega svetovanja,
  13. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
  14. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
  15. trgovanja z umetninami,
  16. organiziranja ali izvajanja dražb ali
  17. poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,
  18. izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe