Pravilnik o računovodstvu za samostojne podjetnike (vzorec)

7.2.2 Pravilnik o računovodstvu za samostojne podjetnike (vzorec)

mag. Sabina Lamut

Odprite vzorec v Wordu.

Kraj, dne dd/mm-llll

Na podlagi 54. člena Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 in Slovenskih računovodskih standardov 2016 in sprememb, sprejema samostojni podjetnik , dne dd/mm/llll Pravilnik o računovodstvu, ki se je začel uporabljati z dnem dd/mm -llll

Uvodne določbe

I. Uporaba Slovenskih računovodskih standardov

Določila, ki jih ne ureja navedeni Pravilnik o računovodstvu, se rešujejo skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi 2016 (Uvod v SRS-je in Okvir SRS-jev ter SRS 30), pojasnili Inštituta za revizijo, izdanimi na njihovi podlagi in drugimi predpisi.

II. Sestavljanje skupinskih računovodskih izkazov

Samostojni podjetnik posameznik posluje samostojno in ne sestavlja skupinskih računovodskih izkazov.

III. Opredelitev narave in stopnjo pomembnosti napake po SRS

Napaka je pomembna, če je vrednost postavke večja od 8 % upoštevane letne tovrstne pripoznane ekonomske kategorije (več kot 1/12) in ne manjša od 500 EUR. Ekonomska kategorija v tem tekstu je kategorija stroškov, odhodkov, prihodkov, sredstev, obveznosti do virov sredstev, ki se spremljajo na posameznem temeljnem kontu (trimestni konto).

Narava pomembnosti se presoja pri posamičnem primeru pripoznavanja določenih sredstev in obveznosti do virov sredstev posebej (kriterij pomembnosti). Ekonomska kategorija je ob pripoznanju pomembna, če je večja od npr. 10 % vrednosti aktive na presečni dan zadnje letne bilance stanja in ne manjša od 5.000 EUR.

1. člen

Izbrane računovodske usmeritve v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi (SRS 1)

(1.1.) V nabavno vrednost v podjetju zgrajenih ali izdelanih opredmetenih osnovnih sredstva tvorijo neposredni stroški , ki jih povzroči njegova zgraditev in posredni stroški te zgraditve oziroma izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnove opredmetenih sredstev, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe. Poleg navedenih stroškov jo sestavljajo stroški izposojanja za njegovo zgraditev in usposobitev za uporabo, če nastaja dlje kot eno leto. Nabavna vrednost tega sredstva ne more biti večja od nabavne vrednosti istega ali podobnega osnovnega sredstva pri nakupu. Med nevračljive dajatve se šteje tudi davek na dodano vrednost , ki se ne povrne.

(1.2.) Pri amortiziranju opredmetenih osnovnih sredstev uporabljamo metodo enakomernega časovnega amortiziranja, ker najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih gospodarskih koristi sredstev, ki jih nabavlja samostojni podjetnik.

(1.3.) Amortizacijske stopnje po skupinah opredmetenih osnovnih sredstev znašajo:

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo.

Na koncu poslovnega leta samostojni podjetnik, ali od njega pooblaščena oseba s pomočjo drugega strokovnjaka, preverja dobo koristnosti, če je to potrebno, glede na pomembnost, tehnično posebnost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma zaradi drugih razlogov.

Amortizacijske stopnje je potrebno preračunati, če se pričakovanja pomembno razlikujejo od ocen. Učinek preračuna se obravnava kot sprememba računovodske ocene.

(1.4.) Preostalo vrednost upoštevamo le pri določenih skupinah opredmetenih osnovnih sredstev, pri čemer upoštevamo tudi stroške likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, preostale vrednosti pri amortiziranju ne upoštevamo. Preostalo vrednost določa samostojni podjetnik ali od njega pooblaščena oseba s pomočjo strokovnjaka, če je za oceno preostale vrednosti potrebno tudi znanje tega strokovnjaka in jo zapiše na listino o nabavi opredmetenega osnovnega sredstva. Preostalo vrednost preverja samostojni podjetnik ali od njega pooblaščena oseba ob koncu vsakega poslovnega leta.

Skupine opredmetenih osnovnih sredstev, pri katerih določamo oziroma presojamo preostalo vrednost:

Ekonomska kategorija ob pripoznanju je pomembna, če je večja od 10 % vrednosti aktive na presečni dan zadnje bilance stanja in ne manjša od 20.000 EUR.

Če samostojni podjetnik ali od njega pooblaščena oseba na listini o nabavi ne zapiše preostale vrednosti pomembnega opredmetenega osnovnega sredstva, se predpostavlja, da le ta znaša 10 % njegove nabavne vrednosti ob pripoznanju.

(1.5.) Za merjenje po pripoznanju vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev upoštevamo model nabavne vrednosti.

(1.6.) Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, razporejamo kot material.

Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu presega 500 EUR, izkazujemo posamično.

(1.7.) Knjigovodsko vrednost zgradbe, ki je odstranjena zaradi graditve nove, vštevamo v nabavno vrednost nove zgradbe.

(1.8.) Vrednost pri uporabi ne ugotavljamo za denar ustvarjajočo enoto, to je najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.

(1.9.) Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, jo razporedimo na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, obravnavamo vsak del posebej.

“Velika nabavna vrednost“ opredmetenega osnovnega sredstva je tista, ki znaša najmanj 80.000 EUR posamične nabavne vrednosti. Pomemben del opredmetenega osnovnega sredstva je tisti, katerega nabavna vrednost znaša vsaj 15 % celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva.

Amortizacijo sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev obravnavamo posebej, vendar jih za obračun amortizacije ne razporejamo v skupine.

(1.10) Nabavna vrednost nepremičnin in opreme vključuje tudi začetno oceno stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi ter stroške, ki se pojavijo v obdobju uporabe za namene, druge kot je proizvajanje zalog. Nabavno vrednost povečujejo tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva, zmanjšani za morebitni postranski čisti izkupiček (na primer iz prodaje vzorcev, izdelanih na stopnji preizkušanja opreme). Upošteva se lahko le čisti izkupiček od prodaje proizvodov, ki nastanejo med spravljanjem sredstva na njegovo mesto in v primerno stanje.

Oceno stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi ter stroške, ki se pojavijo v obdobju uporabe za namene opravi samostojni podjetnik ali od njega pooblaščena oseba, s pomočjo ustreznega strokovnjaka. Oceno sporoči računovodstvu na listini o nabavi opredmetenega osnovnega sredstva. Če na listini ni zapisan znesek zgornje ocene, se smatra, da je ta znesek 0.

(1.11) Samostojni podjetnik najemnik se glede na ustrezno velikost, v skladu z določilom drugega odstavka SRS 1.63 odloči, da poslovnih najemov ne pripoznava kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.

2. člen

Izbrane računovodske usmeritve pri neopredmetenih sredstvih (SRS 2)

(2.1.) Nabavno vrednost kupljenega neopredmetenega sredstva sestavljajo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva, če to nastaja dlje kot eno leto.

(2.2.) Nabavno vrednost neopredmetenega sredstva, nastalega v podjetju, sestavljajo neposredni in posredni stroški, ki mu jih je mogoče pripisati. Poleg navedenega jo sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo, do…