Danes je 23.9.2020

Input:

Prihodki

13.5.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

4.6.9 Prihodki

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev 

Definicija

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Ključna določitev pri prihodkih je, kdaj jih pripoznati (izkazati v razredu 7), zato si v nadaljevanju oglejmo podrobnejša računovodska pravila v zvezi s tem.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Prihodki so v Slovenskih računovodskih standardih obravnavani na več mestih (tudi denimo pri sredstvih, v zvezi s katerimi se lahko pojavijo prihodki), temeljna pravila za pripoznavanje in merjenje prihodkov pa določa Slovenski računovodski standard 15.

Vrste prihodkov

Prihodki se razčlenjujejo na:

- poslovne prihodke,

- finančne prihodke in

- druge prihodke.

Redni prihodki

Poslovni prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki.

Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala.

Med prihodki izkazujemo zgolj prihodke, ki predstavljajo bruto pritoke plačanih terjatev ali drugače prejetih gospodarskih koristi, torej zneske, ki posredno (preko poslovnega izida) povečujejo kapital podjetja. Slovenski računovodski standard 15 izrecno določa, da zneske, zbrane v korist tretjih strank (na primer davek na dodano vrednost), izključujemo iz prihodkov, enako velja tudi pri komisijski ali drugi zastopniški pogodbi za prejete zneske v imenu komitenta. V obeh primerih se ti prometi evidentirajo preko kontov skupine 24.

Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki

Finančni prihodki so prihodki iz investiranja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti) in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende). Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo:

a) ob povečanju poštene vrednosti finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

b) ob odpravi pripoznanja finančnih naložb, in sicer:

– ob presežku njihove prodajne cene ali poštene vrednosti prejetega nedenarnega nadomestila nad knjigovodsko vrednostjo, oziroma

– pri finančnih naložbah, razpoložljivih za prodajo, ki niso kapitalski instrumenti, merjenih po pošteni vrednosti, iz naslova presežka njihove prodajne vrednosti ali poštene vrednosti prejetega nadomestila nad knjigovodsko vrednostjo, popravljeno za rezervo, nastalo zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti;

c) ob odpravi oslabitev finančnih naložb, če je odprava oslabitve dopustna v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 3.

Prejete dividende

V preteklosti so se pravila o izkazovanju prihodkov iz naslova dividend spreminjala. Danes velja, da prihodke iz dividend izkažemo, ko družba pridobi pravico do njihovega plačila, praktično to pomeni na podlagi sklepa skupščine.

Drugi prihodki

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

Kdaj se prihodki pripoznajo v poslovnih knjigah?

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo organizacija zanje prejela nadomestilo. Nadomestilo je poleg denarnega plačila lahko tudi v nedenarni obliki (npr. v blagu). Poleg tega pa organizacija pripozna prihodek od prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza organizacije, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo organizacija izpolni (ali izpolnjuje) s prenosom pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitve kupcu.

Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali posredno na različne načine. Na primer z:

– uporabo sredstva za proizvodnjo blaga ali zagotavljanje storitev,

– uporabo sredstva za povečanje vrednosti drugih sredstev,

– uporabo sredstva za poravnavo obveznosti ali zmanjšanje stroškov,

– prodajo ali menjavo sredstva,

– zastavo sredstva za zavarovanje posojila in

– posedovanjem sredstva.

Podjetje prireja koncert, ki bo izveden v mesecu maju. Vstopnice prodaja že v mesecu aprilu. Kdaj se pripoznajo prihodki?

Kljub temu, da je podjetje izdalo račun in vstopnice za koncert in da obstaja velika verjetnost, da bo koncert tudi izveden, se prihodki v trenutku prodaje vstopnic ne morejo pripoznati, saj ni izpolnjen pogoj, da so na kupca prenesene tudi vse koristi iz tega posla. Kupec bo koncert užil šele v mesecu maju, zato je šele takrat možno pripoznati prihodke, če bo koncert tudi izveden, do takrat pa izkažemo odložene prihodke (pasivne časovne razmejitve), kar je še posebej pomembno, če je med trenutkom prodaje vstopnice in trenutkom izvedbe storitve bilančni presečni dan.

Organizacija lahko prenese obvladovanje blaga ali storitve na dva načina:

- v trenutku

- postopoma (če kupec obvladovanje prevzema hkrati z napredkom organizacije pri izpolnjevanju takšne obveze).

Če se izvršitvena obveza izpolni postopoma, se tudi prihodki pripoznavajo postopoma, skladno z napredkom organizacije v smeri popolne izpolnitve obveze. Organizacija pri tem uporablja eno od metod za merjenje napredka in sicer metodo izložkov ali metodo vložkov.

V praksi se pogosto dogaja, da je pogodbena obveza sestavljena iz več različnih dobav blaga in/ali storitev. Kadar pogodba vsebuje več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena na posamezno izvršitveno obvezo razporedi v znesku, ki ustreza znesku nadomestila, do katerega organizacija