- UVOD
- Regres
V letu 2019 sta bili sprejeti noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, ki davčno razbremenjujeta regres. V skladu s 13. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres, določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije. V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri regresu za letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačati delojemalec, glede na delež regresa, ki se všteva v davčno osnovo.
V skladu s šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za aktualno odmerno leto, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z 41.členom tega zakona. V to vsoto se ne šteje posamezno izplačilo, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44.člena ZDoh-2 (po vsebini ne gre za regres).
Do posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih - ZDR-1 (v nadaljevanje ZDR-1), so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti davčni zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Le-te je potrebno opredeliti v skladu s prvim odstavkom 131. člena ZDR-1, ki pravico do regresa pogojuje s pravico delavca do letnega dopusta, in sicer je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Tudi za vsebinsko primerljiv regres iz tujine velja, da je pravica delavca ki je vezana na pravico delavca do letnega dopusta (VSRS Sodba X Ips 335/2016). Davčni zavezanec pravico do prejema vsebinsko primerljivega regresa iz tujine dokazuje s predložitvijo plačilne liste za mesec, v katerem je bil regres izplačan.
Iz predložene dokumentacije davčnega zavezanca o dohodkih, prejetih v tujini (npr. dohodninske odločbe tujih davčnih organov oziroma povzetki izplačanih dohodkov tujih delodajalcev), izhaja, da so praviloma navedeni skupni zneski prejetih dohodkov iz naslova izplačanih plač, nadomestil plače in povračil stroškov v tujini, ki v večini primerov vključujejo tudi znesek regresa.
Če vsota skupnih dohodkov vključuje tudi regres, mora davčni zavezanec, iz te vsote dohodkov vira 1101 (Plača in nadomestila plače) izvzeti znesek regresa in ga prikazati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (v nadaljevanju IID) oz. napovedi za odmero dohodnine pod oznako 1103 (Regres za letni dopust), kamor vpiše tudi pripadajoče prispevke in tuji davek, kot izhaja iz plačilne liste za mesec, v katerem je bil ta regres izplačan in jo mora davčni zavezanec obvezno priložiti vloženemu ugovoru zoper IID oz. napovedi za odmero dohodnine.
- Plačilo za poslovno uspešnost
V skladu z
12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost (v pogovornem jeziku se pojavljajo tudi izrazi trinajsta plača ali božičnica, lahko tudi nagrada), izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi, največ dvakrat v koledarskem letu, vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Kot izhaja iz zgornje določbe, morajo delodajalci za ugodnejšo davčno obravnavo plačila za poslovno uspešnost hkrati upoštevati sledeče:
- izplačilo mora biti povezano z delovnim razmerjem,
- za davčne namene je lahko plačilo za poslovno uspešnost v denarju ali v naravi,
- poslovna uspešnost je lahko izplačana največ dvakrat v koledarskem letu;
- plačilo za poslovno uspešnost morajo dobiti vsi upravičeni delavci,
- pravica do plačila za poslovno uspešnost mora biti določena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca,
- izplačilo je vezano na poslovno uspešnost posameznega poslovnega subjekta, skupine ali njegovega sestavnega dela.
V plačilo za poslovno uspešnost se ne všteva posamezno izplačilo dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44.člena ZDoh-2.
Če je davčni zavezanec v preteklem letu prejel tudi zimski regres oz. tuj dohodek, vsebinsko primerljiv zimskemu regresu, ki presega polovico minimalne plače oz. sorazmerni del tega zneska v primeru davčnega zavezanca, ki ima pravico do tega zneska (in upoštevaje morebitno povečanega zneska iz naslova sorazmernega dela zimskega regresa iz naslova opravljanja dopolnilnega dela), se presežek šteje za plačilo za poslovno uspešnost. Če ob izplačilu tega presežka niso izpolnjeni pogoji za obravnavo kot plačilo za poslovno uspešnost, se ta presežek davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in ga vpiše pod oznako dohodka 1109 Drugi dohodki iz delovnega razmerja.
V skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri plačilu za poslovno uspešnost, ki se všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačati delojemalec, glede na delež plačila za poslovno uspešnost, ki se všteva v davčno osnovo.
V skladu s sedmim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno…
