Danes je 16.10.2019
Input:

Spletne prodaje storitev in blaga vključno z novostmi v letu 2019

14.5.2019, , Vir: Verlag Dashöfer, Dolžina video posnetka: 00:44:27

Poglavja

Spletne prodaje so dandanes zelo pogoste. Tudi založba Verlag Dashöfer svoje storitve in blago prodaja preko spleta - gre pri tem res za spletno prodajo? Kakšne so DDV implikacije?

V video seminarju mag. Aleksandra Heinzer podrobneje predstavi davčne obveznosti zavezanca, ki storitve ali blago prodaja preko spleta.  Ker z DDV vidika spletne prodaje delimo na opravljanje storitev in dobavo blaga, podrobneje predstavi obe kategoriji, kasneje pa se posveti njunim posebnostim in na koncu odgovori na vprašanja iz prakse.

 

Kazalo vsebine:

  • Elektronsko opravljene storitve (ES)
    • Določanje kraja opravljanja ES - davčni zavezanec
    • Izdani računi in evidentiranje
    • Določanje kraja opravljanja ES - davčni nezavezanec
    • Domneve glede kraja
    • Mini VEM sistem
    • Spremembe DDV v letu 2019
    • Prejeti računi in evidentiranje
  • Prodaja blaga preko spleta
    • Določanje kraja dobave blaga
    • Prodaja blaga na daljavo iz Slovenije
    • Prodaja blaga na daljavo - mejni primeri
    • Prodaja blaga na daljavo - primeri
  • Vprašanja in odgovori

     

V času trajanja spletnega seminarja v živo je bilo zastavljeno tudi vprašanje, na katerega je strokovnjakinja zaradi preverbe informacij odgovorila kasneje. Vprašanje in odgovor podajamo v nadaljevanju.

Če zavezanec za DDV začne z elektronskimi storitvami v letu 2019, se mora takoj vključiti v mini VEM sistem?

Prvi odstavek 30.c člena ZDDV-1 določa, da kadar so elektronske storitve, zlasti tiste iz Priloge I a tega zakona, opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali običajno prebivališče. Nadalje pa je treba upoštevati še tretji odstavek istega člena tega zakona, ki določa, da je ne glede na navedeno kraj opravljene storitve kraj, kjer ima izvajalec storitve sedež, ali če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. izvajalec ima sedež, ali če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče samo v eni državi članici in
  2. storitev je opravljena za osebo, ki ni davčni zavezanec in ima sedež, stalno ali običajno prebivališče v kateri koli državi članici, ki ni država članica iz prejšnje točke, in
  3. skupna vrednost opravljenih storitev iz prejšnje točke brez DDV v tekočem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 eurov in tega zneska ni presegla niti v predhodnem koledarskem letu.

      

Skladno s četrtim odstavkom 30.c člena ZDDV-1 izvajalec, ki uporablja navedeno izjemo, pošlje davčnemu organu poročilo o skupni vrednosti opravljenih storitev iz b) točke prejšnjega odstavka brez DDV v predhodnem koledarskem letu po posamezni državi članici in izjavo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki do konca januarja tekočega leta. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 29.a člen PZDDV, ki določa, da davčni zavezanec pošlje poročilo in izjavo s podatki iz četrtega odstavka 30.c člena ZDDV-1 v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki (DDV-TBE).

Na podlagi navedenega torej lahko zaključimo, da v kolikor davčni zavezanec v vašem primeru, za katerega predvidevam, da ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji (in tudi nima svojih poslovnih enot v drugih državah članicah), v letu 2019 začne opravljati elektronske storitve osebam ki niso davčni zavezanci iz drugih držav članic se v zvezi s temi dobavami šteje, da je kraj Slovenija (torej po drugem odstavku 25. člena ZDDV-1) dokler skupna vrednost teh dobav ne preseže 10.000 EUR. Do te vrednosti takšnih dobav mora torej na izdanem računu obračunavati slovenski DDV.

Če pa bo v 2019 presežen omenjen promet (10.000 EUR) mora od takrat naprej za določitev kraja opravljene storitve uporabljati pravilo iz prvega odstavka 30.c člena ZDDV-1 (glejte peti odstavek 30.c člena ZDDV-1), kar pomeni, da se bodisi vključi v mini VEM sistem bodisi registrira za namene DDV v teh drugih državah članicah. Lahko pa se ta zavezanec že takoj odloči za prostovoljno vključitev v Vem sistem (na obrazcu EU_M1SS_Reg_1 se s kljukico označi »Prostovoljna vključitev po šestem odstavku 30.c člena ZDDV-1«), vendar pa mora v tem primeru ta pravila uporabljati najmanj v 2019 ter dveh naslednjih koledarskih letih.

 

Predavateljica:

mag. Aleksandra Heinzer je predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in njena predstavnica v evropskem združenju davčnih svetovalcev CFE (Confédération Fiscale Européenne). Od leta 2018 je tudi zastopnica CFE v skupini VAT forum pri Evropski komisiji. V tesnem sodelovanju z založbo Verlag Dashofer se je skozi dolgoletno delo specializirala za področje DDV. Poleg tega, da svojim strankam pomaga reševati DDV probleme, je avtorica številnih člankov in prispevkov, soavtorica DDV priročnika, dnevno pa odgovarja tudi na pisna vprašanja naročnikov produktov založbe Verlag Dashofer. Posebno pozornost posveča predajanju znanja s področja DDV zvestim udeležencem njenih rednih seminarjev in tečajev.