Spremembe pri plačevanju DDV ob uvozu blaga v Unijo po 1. 7. 2016 in ostale spremembe

2.4.2 Spremembe pri plačevanju DDV ob uvozu blaga v Unijo po 1. 7. 2016 in ostale spremembe

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

1. Spremembe pri plačevanju DDV ob uvozu blaga

a. Splošno o uvozu blaga v Unijo – DDV vidik

Kadar se blago iz tretje države ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije, vnese na carinsko območje Unije, govorimo o uvozu blaga.

Za DDV namene je treba ločevati zlasti pojme, kot so ozemlje držav članic, za katere velja Pogodba o ustanovitvi, tretja ozemlja, ozemlje DDV in tretje države.

Ozemlje držav članic trenutno sestavlja 28 držav, ki so z letnicami pristopa Uniji označene v spodnji tabeli:

Tretje ozemlje je del državnega ozemlja države članice, ki pa ni sestavni del ozemlja države članice, in sicer se slednja delijo na:

a) ozemlja, ki so del carinskega območja Unije:

• v Helenski republiki: ‚A‚Oo (gora Atos);

• v Kraljevini Španiji: Kanarski otoki;

• v Francoski republiki: francoska ozemlja iz 349. in prvega odstavka 355. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;

• v Republiki Finski: Alandski otoki;

• v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska: Kanalski otoki in

b) ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije:

• v Zvezni republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;

• v Kraljevini Španiji: Ceuta, Melilla;

• v Republiki Italiji: Livigno, Campione d‘Italia, italijanske vode Luganskega jezera.

Kadar se blago vnese v Unijo iz tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Unije, se ob uvozu ne plača uvoznih dajatev, se pa plača DDV. Če se blago vnese v Unijo iz tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije, je uvoz obremenjen z vsemi dajatvami in DDV.

Ozemlje DDV zajema države članice, razen tretjih ozemelj, vključno z nekaterimi ozemlji tretjih držav, in sicer so to Kneževina Monako, otok Man in suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia. Tretje države predstavlja preostali svet.

b. Nov način plačevanja DDV ob uvozu blaga

Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1I, Ur. l. RS, št. 90/2015) sta bila spremenjena šesti in sedmi odstavek 77. člena ZDDV-1. Poleg obstoječega načina plačevanja DDV ob uvozu, ki se plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, se tako uvaja dodaten način, in sicer se DDV za uvoz blaga, za katerega je obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016, plačuje preko DDV obračuna. To pomeni, da davčni zavezanec, če so vsi pogoji izpolnjeni, v DDV obračunu za davčno obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna od uvoza blaga, hkrati izkaže obračun in odbitek tega DDV, če seveda pravico do odbitka DDV ima.

Takšen način plačila DDV od uvoza blaga pomeni razbremenitev davčnih zavezancev, saj samoobdavčitev hkrati z obračunom DDV omogoča tudi uveljavljanje njegovega odbitka. Kadar se DDV plačuje kot uvozna dajatev (če pogoji za plačilo DDV preko DDV obračuna niso izpolnjeni), je namreč rok za plačilo carinskega dolga 10 dni od dneva sporočitve dolgovanega zneska dajatev dolžniku oziroma 30 dni na podlagi dovoljenja. V takšnih primerih pa lahko prihaja do zamika med obveznim plačilom tega DDV in uveljavljanjem odbitka tega DDV. Davčni zavezanec namreč sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel carinske deklaracije za uvoženo blago.

V kolikor ob vnosu blaga v Unijo ni začet nobeden od »odložnih« postopkov, nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV, ko je blago uvoženo. Nov način plačila DDV od uvoza blaga je torej možen za blago, ki bo uvoženo od 1. 7. 2016 dalje.

Šesti in sedmi odstavek 77. člena ZDDV-1 podrobneje ureja Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, objavljen v Ur. l. RS št. 45/2016.

Pogoji za plačilo DDV od uvoza blaga preko DDV obračuna

Plačilo DDV od uvoza blaga preko DDV obračuna lahko uveljavlja le tisti davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga. Davčni zavezanec, ki želi uveljavljati plačilo DDV od uvoza blaga preko DDV obračuna, mora biti torej…