Danes je 8.7.2020

Input:

Trgovsko blago

8.11.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.12 Trgovsko blago

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Kadar govorimo o trgovskem blagu, mislimo na nabavljene ali uvožene proizvode, ki so v nespremenjenem stanju namenjeni nadaljnji prodaji.

Nabavna cena in nabavna vrednost

Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS2016 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:

- vrednost po obračunih dobavitelja,

- dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene,

- neposredni (odvisni) stroški nabave.

Nevračljive dajatve po SRS2016 4 so:

- carina pri uvozu,

- davek na dodano vrednost, ki ga ni mogoče šteti kot odbitnega, in

- morebitne druge dajatve pri nabavi.

Neposredni stroški nabave

Neposredni stroški nabave so:

- prevozni stroški,

- stroški nakladanja,

- stroški prekladanja in razkladanja,

- stroški prevoznega zavarovanja,

- stroški posebej zaračunane embalaže,

- stroški spremljanja blaga,

- stroški storitev posredniških agencij in

- podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.

Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko družbo) in jih povzročajo drugi.

Neposredni odvisni stroški nabave

Če v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih povzročijo drugi, se knjižijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali (dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.

Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih (predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).

Vrednotenje zalog

Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli izbrano metodo vrednotenja zalog: po metodi zaporednih cen (FIFO) ali metodi tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Razlogi za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga so predvsem:

- iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne,

- zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za -prodajalne),

- zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri prevzemu v skladišče,

- ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.

Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah. Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah.

SRS2016 določajo, da se predvideni in presežni kalo pri blagu knjiži med poslovne odhodke (nabavna vrednost prodanega blaga). Kalo tako zmanjšuje zalogo blaga in povečuje nabavno vrednost prodanega blaga. Davek na dodano vrednost obračunan od presežnega kala pa evidentiramo v skupini 480 – dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov.

BITCOIN

Z razširjenostjo uporabe kripto valut se vedno več organizacij v praksi srečuje s problemom, kako le te računovodsko obravnavati in vrednotit v svojih poslovnih knjigah.

Kripto valuta je sredstvo, ki v fizični obliki ne obstaja. Obstaja le v digitalni, neopredmeteni obliki. Ni povezana z nobeno fizično valuto, ne podpira je nobena vlada ali centralna banka, nima podlage v nobenem drugem sredstvu (na primer zlatu), zanjo ne jamči nobena organizacija. Kripto valute so visoko likvidne, saj kotirajo na trgih, kjer jih je mogoče zamenjati za druge kripto valute ali druge valute. V Sloveniji je najbolj poznana kripto valuta bitcoin, vendar obstajajo tudi številne druge.

Kripto valuta ja na prvi pogled sicer res videti kot nadomestek za tako imenovani knjižni denar, vendar pa pojasnilo Ministrstva za finance bitcoin opredeljuje kot virtualno valuto, ki se kot taka ne šteje za denarno sredstvo v smislu Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Prav tako se ne šteje za finančni instrument.

Z razvrstitvijo kripto valute med ustrezno vrsto sredstva je namreč povezan tudi ustrezen način merjenja in vrednotenja ter pripoznavanja učinkov spremembe poštene vrednosti.

Kripto valuta je sredstvo, ki ga mora organizacija pripoznati v svojih računovodskih izkazih, saj namreč izpolnjuje pogoj pritoka prihodnjih gospodarskih koristi, ki bodo pritekale iz tega sredstva. Organizacija lahko kripto valuto dobi z rudarjenjem, jo kupi ali jo dobi kot plačilo (kot posledico poslovnega dogodka, ki se je že zgodil). Nad njo ima nadzor, kar pomeni, da se odloči, kdaj jo bo prodala ali uporabila za morebitno poravnavo. Ko jo proda ali zamenja za storitve ali blago, v organizacijo pritečejo gospodarske koristi.

Ker računovodski standardi (SRS2016 in MSRP) računovodske obravnave poslovnih dogodkov, ki so povezani s kripto valutami, posebej ne določajo, je njihovo pripoznavanje in vrednotenje potrebno najti v okviru ostalih vrst sredstev, ki jih urejajo računovodski standardi.

Pri odločitvi o načinu, po katerem bo organizacija pripoznala in merila kripto valuto, je organizacija v veliki meri odvisna od namena, zakaj je kripto valuto pridobila.

Naložba

Eden od možnih namenov, zakaj je organizacija kupila kripto valuto, je lahko neke vrste naložba, zaradi ocene, da se bodo cene kripto valutam na daljši rok zviševale. Če v takšnem primeru organizacija s to kripto valuto na kratek rok ne trguje, temveč čaka, da bo cena zrasla in jo bo zamenjala, ko bo cena ustrezna, potem takšno sredstvo izpolnjuje pogoje za opredelitev le tega kot dolgoročnega sredstva (predlagamo uvrstitev med neopredmetena sredstva). V primeru, da ima organizacija pomembne zneske kripto valut razvrščenih med neopredmetena sredstva in ker računovodska obravnava kripto valut ni jasno predpisana, je priporočljivo v pojasnilih k računovodskim izkazom to ustrezno pojasniti in razkriti ( metodo, ki se uporablja za razvrščanje, pripoznavanje in merjenje).

Trgovanje

V primeru, da se organizacija odloči, da bo s kripto valuto trgovala, potem le to razvrsti med zaloge. Pri razvrščanju kripto valute med zaloge si je potrebno odgovoriti na vprašanje ali se s takim sredstvom dejavno trguje, lahko zase ali za naročnika na kratek rok. Če upoštevamo SRS2016, je kratek rok do enega leta, glede na poslovni model organizacije, pa je lahko tudi daljši. V takšnem primeru bo organizacija zalogo kripto valute merila po izvirni vrednosti, torej toliko, kot je zanjo plačala. Na bilančni presečni dan bo ugotovila iztržljivo vrednost – ceno po kateri jo bo lahko prodala. V takšnem primeru bo čista iztržljiva vrednost zelo verjetno blizu iztržljive vrednosti.

Plačevanje

Če organizacija pridobi kripto valuto z namenom, da bo z njo poravnavala svoje obveznosti tistim svojim upnikom, ki jo sprejemajo kot obliko plačila, jo razvrsti med kratkoročna sredstva. Ker kripto valuta ne ustreza opredelitvi denarja ali denarnega ustreznika, se priporoča, da jo razvrsti in meri kot zalogo. Če ne ustreza opredelitvi blagovnega posrednika, krito valuto meri po izvirni vrednosti. Pri poravnavi dolga upniku, ki sprejme kripto valuto, organizacija zmanjša zalogo kripto valut z uporabo ene izmed metod, ki jih določajo računovodski standardi (FIFO, metoda poprečne cene), razliko pa pripozna v izkazu poslovnega izida, saj gre za ustvarjen dobiček ali izgubo.

DAVČNI VIDIK

Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:

- promet blaga v Sloveniji,

- pridobitev blaga iz EU in

- uvoz blaga.

Pri prodaji blaga je podjetje dolžno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).

Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu. Na osnovi pravilnika o izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga določi strokovno združenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v % normalni kalo za posamezne skupine blaga.

Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Skladno z ZGD-1 in SRS2016 morajo tud trgovska podjetja najmanj enkrat letno s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. Če trgovsko podjetje vodi zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike, cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost (blago brez DDV, blago po znižani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih