Danes je 15.8.2020

Input:

Trgovsko blago

16.10.2017, , Vir: Verlag Dashöfer

4.7.12 Trgovsko blago

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Kadar govorimo o trgovskem blagu, mislimo na nabavljene ali uvožene proizvode, ki so v nespremenjenem stanju namenjeni nadaljnji prodaji.

Nabavna cena in nabavna vrednost

Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:

- vrednost po obračunih dobavitelja,

- dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene,

- neposredni (odvisni) stroški nabave.

Nevračljive dajatve po SRS 4 so:

- carina pri uvozu,

- davek na dodano vrednost, ki ga ni mogoče šteti kot odbitnega, in

- morebitne druge dajatve pri nabavi.

Neposredni stroški nabave

Neposredni stroški nabave so:

- prevozni stroški,

- stroški nakladanja,

- stroški prekladanja in razkladanja,

- stroški prevoznega zavarovanja,

- stroški posebej zaračunane embalaže,

- stroški spremljanja blaga,

- stroški storitev posredniških agencij in

- podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.

Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko družbo) in jih povzročajo drugi.

Neposredni odvisni stroški nabave

Če v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih povzročijo drugi, se knjižijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali (dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.

Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih (predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).

Vrednotenje zalog

Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli izbrano metodo vrednotenja zalog: po metodi zaporednih cen (FIFO) ali metodi tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Razlogi za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga so predvsem:

- iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne,

- zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za -prodajalne),

- zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri prevzemu v skladišče,

- ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.

Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah. Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah.

SRS določajo, da se predvideni in presežni kalo pri blagu knjiži med poslovne odhodke (nabavna vrednost prodanega blaga). Kalo tako zmanjšuje zalogo blaga in povečuje nabavno vrednost prodanega blaga. Davek na dodano vrednost obračunan od presežnega kala pa evidentiramo v skupini 480 – dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov.

DAVČNI VIDIK

Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:

- promet blaga v Sloveniji,

- pridobitev blaga iz EU in

- uvoz blaga.

Pri prodaji blaga je podjetje dolžno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).

Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu. Na osnovi pravilnika o izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga določi strokovno združenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v % normalni kalo za posamezne skupine blaga.

Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Skladno z ZGD-1 in SRS morajo tud trgovska podjetja najmanj enkrat letno s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. Če trgovsko podjetje vodi zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike, cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost (blago brez DDV, blago po znižani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih podjetjih se ugotavljajo in obravnavajo popisne razlike le vrednostno (po davčnih stopnjah).

Pri ugotavljanju primanjkljajev se DDV ne obračunava od normalnega kala, ki ga določi pristojno združenje za trgovino pri gospodarski zbornici s posebnim pravilnikom. Zaradi tega je priporočljivo, da trgovska podjetja vodijo razčlenjene evidence blaga najmanj po skupinah blaga iz takega pravilnika.

Od primanjkljajev blaga in od presežnega kala mora trgovsko podjetje obračunati in plačati DDV po predpisani stopnji. Davčna osnova je v primeru primanjkljajev in presežnega kala vrednost blaga, ki bi jo podjetje doseglo na trgu v času uporabe za neposlovne namene. Skladno z 2. točko 36. člena ZDDV-1 je davčna osnova pri prometu blaga v zasebne in druge namene nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, v katero ni vštet DDV oziroma lastna cena blaga. Obveznost za obračun DDV nastane v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek. Ker se pri primanjkljajih in presežnem kalu ne ve, kdaj sta dejansko nastala, se šteje, da je promet blaga nastal na dan ugotovitve primanjkljaja ali presežnega kala.

Neidoče blago

Kadar trgovsko podjetje neidočemu (nekurantnemu) blagu zmanjša vrednost, zmanjšanje vrednosti blaga ni zavezano v obračunu DDV, saj ima podjetje še vedno blago na zalogi (sicer manj vredno blago, ki je še vedno namenjeno prodaji). Če trgovsko podjetje ne najde kupca za neidoče zaloge (odkupiti jih ni pripravljeno niti podjetje, ki se ukvarja z odkupom odpadnega blaga) in jih zato uniči, mora obračunati DDV. Ker pa DDV obračuna od tržne vrednosti, ki je ni, znaša obračunani DDV nič. Podjetje mora v primeru uničenja nekurantnega blaga zagotoviti še dokaze, da je bilo blago dejansko uničeno (popis količin, zapisnik komisije, fotografije).

Doniranje hrane

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki velja od 16.09.2017 določa, da je davčna osnova za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje iz 89. a člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), enaka nič, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2 % prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.

Davčno nepriznani odhodki

Davek na dodano vrednost obračunan od presežnega kala in presežni kalo nad obsegom, ki ga določi strokovno združenje, je skladno z ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek podjetja.

Davčno priznani odhodki

Prevrednotenje zalog blaga zaradi oslabitve je skladno z ZDDPO-2 davčno priznan odhodek.

Povezane osebe

Pri prodaji in nabavi blaga med povezanimi osebami je potrebno upoštevati še davčno zakonodajo, ki ureja poslovanje med povezanimi osebami. Odhodki se namreč