Danes je 23.4.2024

Input:

Vračilo presežnega DDv in znesek zamudnih obresti (C-387/16)

28.2.2018, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 21 minut

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 28. februarja 2018(jezik postopka: litovščina)

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Odbitek vstopnega davka – Člen 183 – Vračilo presežnega DDV – Zamuda pri vračilu – Znesek zamudnih obresti, dolgovanih na podlagi nacionalnega prava – Znižanje tega zneska iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati davčnemu zavezancu – Dopustnost – Davčna nevtralnost – Pravna varnost“

V zadevi C‑387/16,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče v Litvi) z odločbo z dne 5. julija 2016, ki je na Sodišče prispela 12. julija 2016, v postopku

Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

proti

Nidera BV,

ob udeležbi

Vilniaus apskrities valstybinė mokesčių inspekcija,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, C. Vajda (poročevalec), E. Juhász, sodnika, K. Jürimäe, sodnica, in C. Lycourgos, sodnik,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: R. Schiano, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. junija 2017,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za družbo Nidera BV I. Misiūnas, V. Vičius in I. Pašvenskaitė, agenti,

–        za litovsko vlado D. Kriaučiūnas, R. Butvydytė in R. Krasuckaitė, agenti,

–        za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,

–        za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in J. Jokubauskaitė, agentki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 5. oktobra 2017

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 183 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalna davčna inšpekcija pri ministrstvu za finance Republike Litve, v nadaljevanju: nacionalna davčna inšpekcija) in družbo Nidera BV v zvezi z zneski zamudnih obresti za zapoznelo vračilo presežnega davka na dodano vrednost (DDV) tej družbi.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 183, prvi odstavek, Direktive o DDV določa:

„Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.“

 Litovsko pravo

4        Člen 91(10) Lietuvos Respublikos pridėtinės vertės mokesčio įstatymas (zakon Republike Litve o davku na dodano vrednost) je v različici iz zakona št. IX-751 z dne 5. marca 2002 določal, da je treba preplačani DDV vrniti v skladu s podrobnimi pravili in v rokih iz Lietuvos Respublikos mokesčių administravimo įstatymas (zakon Republike Litve o davčni upravi).

5        Člen 8(3) zakona Republike Litve o davčni upravi, kakor je bil spremenjen z zakonom št. X-1249 z dne 3. julija 2007 (v nadaljevanju: zakon o davčni upravi), določa:

„Davčna uprava mora za namene upravljanja davkov spoštovati merili razumnosti in pravičnosti.“

6        V odstavkih od 5 do 7 in 9 člena 87 zakona o davčni upravi je določeno:

„5.      Zneski dajatev in davkov, ki jih je davčni zavezanec preplačal in ostanejo po tem, ko se odštejejo od zaostalih plačil, se na zahtevo davčnega zavezanca vrnejo. […]

6.      Davčna uprava v skladu s podrobnimi pravili in v rokih, določenih v tem zakonu, lahko preveri, ali je zahteva davčnega zavezanca za vrnitev preplačanega davka utemeljena. […]

7.      […][D]avčna uprava davčnemu zavezancu vrne preplačani davek, kot sledi:

(1)      preplačani davek se vrne v 30 dneh od datuma prejema pisne zahteve za vračilo preplačanega davka. V primerih, v katerih davčna uprava od davčnega zavezanca zahteva predložitev dodatnih dokumentov, se zadevni 30-dnevni rok izračuna od datuma prejema teh dokumentov. […] Roki iz tega pododstavka se ne uporabljajo v primeru okoliščin iz točke 2 tega odstavka;

(2)      v primerih, v katerih se v zvezi z zahtevo za vračilo preplačanega