Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št 13/11- uradno prečiščeno besedilo, 32/23, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19 in 66/19 in 163/22; v nadaljevanju: ZDavP-2) je v neskladju z Ustavo, saj ne vsebuje vseh prvin, ki bi morale biti jasno določene glede na zahteve iz 147. člena Ustave RS.
Obrazložitev: ZDavP-2 ne daje jasnega in konkretnega odgovora na vprašanje, kako naj se v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka upošteva morebitna odločitev davčnega organa, ki je že izvršena in se nanaša na davčnega zavezanca v zvezi z istim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom. Bistveno je, da bi vprašanje moralo biti urejeno že na zakonski ravni. Ustavno sodišče je v konkretnem primeru naložilo Vrhovnemu sodišču, da odloči, da je treba v davčni inšpekcijski postopek, ki se izvaja pri plačniku davka, vključiti tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal določen davek, če gre za primer, ko se ugotovi nedovoljeno davčno izogibanje v smislu 4. odstavka 74. člena ZDavP-2. Plačilo davka, za katerega davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da bi moral biti plačan, če ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja ne bi bilo, se solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu.
1.Četrti odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19 in 66/19) se razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni…
