Listino, s katero se popravi poslovni dogodek, ki je bil predhodno opredeljen v izdanem računu, v knjigovodstvu imenujemo bremepis.
Bremepis je opredeljen tudi kot knjižba na debetni (levi) strani konta, kar pomeni pri kontih sredstev in odhodkov povečanje, pri kontih obveznosti do virov sredstev in prihodkov pa zmanjšanje.
Izdaja novega računa ali bremepis?
Najpogosteje izstavi bremepis prodajalec kupcu v primeru, ko ugotovi, da je bila po izdaji računa storjena napaka. Zgodi se lahko npr., da blago ali storitve, ki jih je zaračunal prodajalec, ne ustrezajo dogovorjeni količini (npr. pomotoma je bila poslana prevelika količina) ali ne ustrezajo dogovorjeni kakovosti (npr. pomotoma je bilo poslano blago boljše, dražje od dogovorjenega).
V praksi se velikokrat dogaja, da prodajalci ob ugotovljeni napaki izdajo nov račun namesto bremepisa, kar je napačno. Z bremepisom se namreč popravlja poslovni dogodek, opredeljen v računu, zato se namesto bremepisa ne sme izdati nov račun.
Na bremepisu naj bo zapisana zaporedna številka računa
Na strani prejemnika bremepisa velja poudariti, da ima prejeti bremepis z vidika knjiženja enak pomen kot prejeti račun. Bremepis povečuje postavke prejetega računa, tako da se v praksi posledično priporoča, da se na bremepis zapiše tudi zaporedna številka računa, na katerega je bremepis vezan. Bremepis mora tako vsebovati vse obvezne sestavine, ki jih vsebuje prejeti račun, na katerega se bremepis nanaša.
Kot že navedeno, lahko bremepis bodisi vpliva na zaloge, bodisi na to ne vpliva, saj obstajajo v praksi tudi bremepisi, ki so le finančnega značaja.
V primeru bremepisa se v praksi navadno ravna tako, da se običajne postavke ne prenašajo v bremepis iz računa, temveč se jih dodaja ročno, saj dogovorjene količine bodisi niso bile dobavljene, bodisi so bile dobavljene v nezadostnih količinah.
Kaj če kupec z dobaviteljem ne uspe skleniti pisnega dogovora?
Tako kot lahko kupec blaga oziroma naročnik storitev ali tretja oseba izdaja račune v imenu in za račun dobavitelja na podlagi pisnega dogovora, velja posledično to tudi za dokumente, s katerimi se spreminja račun (npr. bremepis).
Se pa v praksi velikokrat zgodi, da kupec z dobaviteljem ne uspe skleniti pisnega dokumenta, ki ga pooblašča za izdajo računa. V takšnem primeru je potrebno v zvezi z vidikom davka na dodano vrednost slediti določbam Zakona o davku na dodano vrednost, zlasti določbe 68. člena glede popravka DDV.
Tako mora v primeru, ko dobavitelj dejansko dobavi večjo količino blaga, kot ga je zaračunal na računu oz. takšno blago zaračuna po nižji ceni od pogodbeno dogovorjene cene, kupec dokument o naknadnem povečanju davčne osnove izdati le v imenu in za račun dobavitelja ter na podlagi predpisanega dogovora. Dobavitelj blaga je namreč zavezan k povečanju vrednosti dobave in obračunu DDV. Izjema velja za pridobitve blaga znotraj skupnosti, kjer mora dobavitelj iz druge države članice glede obveznosti izdajanja računov upoštevati predpise svoje države članice.
Pozornost velja tudi vprašanju navedbe klavzule o oprostitvi plačila DDV na bremepisu, ki se nanaša na oproščeno dobavo blaga ali storitev. Glede na določilo, da mora bremepis vsebovati enake sestavine kot račun, je treba tudi na bremepisu navesti takšno klavzulo.
