8.4.5.3 Davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oz. hranilnicah
mag. Kaja Breznik Ladinik
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah pomeni izvršbo na njegova denarna sredstva, ki jih ta prejema na svoje račune pri izvajalcih plačilnega prometa (1). V praksi je to ena izmed najpogostejših in tudi najučinkovitejših oblik davčne izvršbe.
V tem primeru davčni organ za začetek postopka sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah ali hranilnicah, vroči tako dolžniku, kot bankam oz. hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva oz. odprte račune (1. odst. 166. člena ZDavP-2). Kot je bilo že pojasnjeno na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so iz davčne izvršbe izvzeti (159. člen ZDavP-2) oz. je izvršba nanje omejena (160. člen ZDavP-2), ni mogoče seči z davčno izvršbo, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec oz. je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec (2. odst. 166. člena ZDavP-2).
V tem primeru se sklep o izvršbi vroči bankam oz. hranilnicam preko informacijskega sistema za vročanje sklepov o izvršbi, ki ga upravlja davčni organ (tj. informacijski sistem za vročanje) (3. odst. 166. člena ZDavP-2). Sklep se vroči v obliki overjene elektronske kopije sklepa (tj. sklep o izvršbi v elektronski obliki) (3. odst. 166. člena ZDavP-2).(2) Davčni organ vroči sklep o izvršbi v elektronski obliki tako, da ga pošlje v informacijski sistem za vročanje, kjer ga banka oz. hranilnica prevzame (4. odst. 166. člena ZDavP-2). (3) Preko informacijskega sistema za…