Danes je 16.6.2024

Input:

Davčna osnova pri zagotavljanju obrokov v kantini družbe (C-412/03)

20.1.2005, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 15 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 20. januarja 2005 (Jezik postopka: švedščina)

„Šesta direktiva DDV – Členi 2, 5(6) in 6(2) – Zagotavljanje obrokov v kantini družbe po ceni, nižji od lastne cene – Davčna osnova“

V zadevi C-412/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Regeringsrätten (Švedska) z dne 29. septembra 2003, ki je prispel na Sodišče 3. oktobra 2003, v postopku

Hotel Scandic Gåsabäck AB

proti

Riksskatteverket,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts (poročevalec), J. N. Cunha Rodrigues, E. Juhász in M. Ilešič, sodniki,

generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,

sodni tajnik: K. Sztranc, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 21. oktobra 2004,

na podlagi pisnih stališč, ki so jih predložili:

–        za švedsko vlado A. Kruse in K. Wistrand, zastopnika,

–        za dansko vlado J. Molde, zastopnik,

–        za grško vlado M. Apessos, V. Pelekou in I. Pouli, zastopniki,

–        za finsko vlado A. Guimaraes-Purokoski, zastopnica,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in L. Ström, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 23. novembra 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2, 5(6) in 6(2)(b) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Hotelom Scandic Gåsabäck AB (v nadaljevanju: Scandic) in Riksskatteverket (davčna uprava) glede določitve davčne osnove za zagotavljanje, s strani družbe, obrokov svojemu osebju.

 Pravni okvir

 Ureditev Skupnosti

3        V skladu s členom 2(1) Šeste direktive je predmet davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 11(A)(1)(a) Šeste direktive določa, da je v skladu s splošnim pravilomdavčna osnova za dobavo blaga in storitev „vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav“.

5        Člen 5(6) Šeste direktive določa:

„Za dobavo, opravljeno za plačilo, se šteje uporaba blaga s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev, za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, ali brezplačna odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, kjer je bil davek na dodano vrednost od zadevnega blaga ali sestavin tega blaga v celoti ali deloma odbiten. Vendar pa se tako ne