Davčni postopek: Sodna praksa

O tem, da so pravna načela zelo pomembna pri odločanju in da jih morajo pri svojem delu upoštevati tudi davčni organi, govori številna sodna praksa:

• sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 247/2014 z dne 18. 3. 2014: »Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba upoštevati načelo davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti (4. člen ZDavP-2, 5. člen ZDavP-2 in 6. člen ZDavP-2) ter oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot tudi za odhodke.«

• sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 920/2012 z dne 13. 11. 2012: »Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.«

• sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1030/2013 z dne 28. 1. 2014: »Zgolj oblika neke listine ne more prevladati nad njeno vsebino. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDavP-2 se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini in ne po zunanji formi, s katero želijo sodelujoči zamegliti pravo vsebino poslovnih dogodkov.« (1)

• sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 952/2013 z dne 8. 4. 2014: »V primeru torej, ko [davčni zavezanec] nasprotuje ugotovitvam davčnega organa, je dokazno…