Gospodarstveniki s skrbnostjo v letu 2021 povečali prihodke in se izognili kratkotrajnim šokom

Slika stanja slovenskega gospodarstva 2021po podatkih AJPES kaže, da so gospodarske družbe in predvsem podjetniki dosegli obetavne rezultate. V 2022 se trend nadaljuje ob zaostrovanju poslovnega okolja.

Na podlagi podatkov letnih poročil več kot 72.000 gospodarskih družb za leto 2021 je podjetniška klima v Sloveniji pozitivna.

Na predstavitvi stanja gospodarstva so na AJPES najprej predstavili pozitivne trende, ki se nadaljujejo tudi v letu 2022. V letu 2021 se je število poslovnih subjektov povečalo za 3,2%, predvsem na račun s.p., v letošnjem letu pa se ta trend nadaljuje. 

Pri rasti števila gospodarskih družb se vidi, da je podjetniška iniciativa povezana z okoliščinami, v katerih se je znašlo gospodarstvo, zato je največjo rast opaziti pri gostinstvu, kjer se je število poslovnih subjektov povečalo za  10,5% pri gospodarskih družbah in 13,5% pri samostojnih podjetnikih. Povečanje je tudi na področju poslovanja z nepremičninami in pri zdravstvu ter socialnemu varstvu. Znižanje pa je zaznati pri gospodarskih družbah v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. »Govorimo o podjetniškem preporodu«, je poudarila mag. Mojca Kunšek, direktorica AJPES.

V letu 2021 je spodbudna 6,3% rast prejemkov na transakcijskih računih poslovnih subjektov, trend pa se nadaljuje letos, v prvih štirih mesecih je glede na primerljivo obdobje rast še enkrat višja, kar je ugodno glede na precejšnjo negotovost poslovanja, ki vlada po svetu.

Že vrsto let, torej tudi lani in v prvi tretjini letošnjega leta, je opaziti zmanjšanje števila začetih insolventnih postopkov.

Podatki letnih poročil o poslovanju slovenskega gospodarstva v letu 2021 izkazujejo kolektivno stanje gospodarstva

Povečalo se je razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi sredstvi zaradi rasti zalog in poslovnih terjatev. Še bolj pa so se povečale kratkoročne poslovne obveznosti, tako da so poslovni subjekti neto poslovni dolžniki. Dolgoročna sredstva se niso toliko povečevala predvsem zato, ker so se osnovna sredstva povečala le za 3% glede na leto 2020, medtem ko so se v letu 2020, kljub slabšemu letu, povečala za 1% glede na leto 2019. Povečanje denarnih sredstev smo že omenili. Na področju obveznosti do virov sredstev se slovensko gospodarstvo razdolžuje, se pa povečujejo poslovne obveznosti. V letu 2020  je delež kapitala v vseh obveznostih do virov sredstev presegel 50%, leta 2021 pa je spet zdrsnil pod 50%.

Povečanje prihodkov v letu 2021 je za 24%. Delež prihodkov od prodaje  na domačem trgu v celotnih poslovnih prihodkih se je v letu 2021 znižal za 2 odstotni točki, povišal pa se je delež čistih prihodkov od prodaje na trgu izven EU, opaziti je 36% rast prihodkov od prodaje na trgih izven EU glede na te prihodke v letu 2020. Koliko je vplivala rast stroškov energentov na postavko stroški blaga, materiala in storitev še ni mogoče ugotoviti. Ta postavka je zrastla za 27%. Podjetja, ki so se ukvarjala z oskrbo z električno energijo, plinom in paro, so imela rast prihodkov kar za 52%. Ta trend se je obrnil v prvih mesecih 2022. Vrednost proizvodnje v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro je bila februarja 2022 glede na januar 2021 nižja za 52,3%. Na znižanje je vplival sprejet Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Zato je na daljši rok bolj zanimiv trend večanja prihodkov v nekaterih storitvenih dejavnostih.

Tabela: Gospodarske družbe, ki dosegajo čiste prihodke od prodaje na tujem trgu, po dejavnosti

Vir: AJPES

Glede poslovanja gospodarskih družb po velikosti se največja rast števila zaposlenih, prihodkov, čistega dobička in neto čistega dobička pojavlja v mikro družbah. Pri teh pa se je, tako kot pri majhnih in srednjih družbah, znižal delež, ki ga prispevajo k prihodkom, ki jih ustvarijo vse gospodarske družbe na tujem trgu. Povečal pa se je delež pri velikih gospodarskih družbah, ki ustvarijo 62,5% vseh prihodkov na tujih trgih (in 51,1% vseh prihodkov gospodarskih družb).

Neto dodana vrednost gospodarskih družb je višja za 16%, neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi pa za 12%. Ta kazalec je spodbuden, saj kaže, da bi lahko dosegli zastavljeni cilj, da se dodana vrednost na zaposlenega dvigne na 60.000 evrov. Hkrati je rast produktivnosti bistveno višja kot rast povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu (7%)

Kaj je torej razlog za ugodno sliko v letu 2021 in ali je ta vzdržna?

Pri poslovanju so po mnenju mag. Mojce Kunšek gospodarstveniki in podjetniki skrb in pozornost posvečali temu, kako povečevati prihodke. So odgovorno gospodarili in se izogibali kratkoročnim šokom. Hkrati je povečanje dodane vrednosti odraz usmerjenosti v bolj kreativne dejavnosti. Vseeno pa so obeti v poslovnem okolju do neke mere nespodbudni. Na eni strani se kaže pomanjkanje delovne sile, na drugi pa bodo lahko povečevanje stroškov podjetja kompenzirala z zmanjševanjem števila zaposlenih ali s tem, da plače ne bodo sledile rasti cen.

Tabela: Gospodarske družbe in samostojni podjetniki v letu 2021 - primerjava 

* Podatki za leto 2020 so iz letnih poročil, predloženih za leto 2021.

** Za samostojne podjetnike je podatek izračunan na nosilca dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene.

Vir: AJPES