8.4.2.1 Izvršilni naslov
mag. Kaja Breznik Ladinik
Davčna izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 145. člena ZDavP-2). Slednji namreč izkazuje, da davčni dolg obstaja in tako pomeni pravno podlago za izvršbo. Izvršilni naslov je torej listina, iz katere izhaja terjatev, ki naj se prisilno izvrši oz. izterja. (1)
Izvršilni naslovi so izrecno določeni v drugem odstavku 145. člena ZDavP-2, in sicer so to:
- izvršljiva odločba o odmeri davka;
- izvršljiv obračun davka;
- izvršljiva tuja odločba, ali drug ustrezen akt, ki ima naravo izvršilnega naslova, in ga davčni organ prejme v izvršbo na podlagi četrtega dela ZDavP-2;
- izvršljiv sklep davčnega organa;
- izvršljiv plačilni nalog;
- izvršljiva odločba o prekršku;
- izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
- izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov;
- seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej;
- izvršljiv sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, ki se nanaša na davke in druge dajatve, ki se skladno z davčnimi predpisi štejejo za davek;
- izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini.
Pomembno je, da se…
