21. 11. 2019 je založba Verlag Dashöfer pripravila 10. tradicionalno srečanje slovenskih računovodij, kadrovikov in vseh, ki jih zanimajo spremembe v davčno-računovodski in delovnopravni zakonodaji, Koktajl sprememb, kjer je predavateljica mag. Nina Scortegagna predstavila najpogostejše kršitve na kadrovskem in delovnopravnem področju.
Temelji zakon, ki pokriva pravice in obveznosti s področja zaposlovanja je Zakon o delovnih razmerjih. Omenjeni zakon določa minimum pravic, ki pripadajo delojemalcu, kot so plačilo za delo, letni dopust… Velja izpostaviti, da je v delovnih razmerjih delojemalec šibkejša stran delovnega razmerja, zato imamo kar nekaj predpisov, ki varujejo predvsem njegov interes, kar pa ne pomeni, da sam delodajalec ni zaščiten pred samovoljo delojemalca. Poleg omenjenega krovnega zakona delodajalca zavezujejo tudi kolektivne pogodbe, ki jih sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov na strani delavcev in delodajalci oziroma združenja delodajalcev na drugi strani. Poznamo kar nekaj vrst kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalce (na primer: dejavnosti, na ravni podjetja).
Ogledali smo si 4 najpogostejše kršitve na delovnopravnem in kadrovskem področju v zadnjih petih letih, to so: plačilo za delo, ki je prav v vseh petih letih najbolj pogosta kršitev na omenjenem področju, medtem ko ostale kršitve v zadnjih petih letih variirajo (kršitve s področja zaposlovanja, kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitve o vodenju evidenc, kršitve v zvezi z delovnim časom in odmori ter zaposlovanje na črno).
Prva pravica, ki je delojemalcem najpogosteje kratena, je pravica do plačila za delo. Plačilo za delo mora biti izplačano vsaj v višini minimalne plače, ki bo v prihodnjem letu znašala 940,58 evrov, pravilno morajo biti obračunani dodatki in nadomestilo plače, povrnjeni morajo biti stroški prihoda na delo in malice. Vsi dodatki, delovna in poslovna uspešnost bodo od leta 2020 dalje izvzeti iz minimalne plače. Pomembno je, da je plačilo izvedeno na zakonsko določen dan v mesecu (to je najkasneje vsaki 18. dan v mesecu), lahko je tudi kak drugi dan v mesecu (na primer 10.), če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi med delodajalcem in delojemalcem. Zakon o delovnih razmerjih ne določa višine dodatkov, le-ti so določeni s kolektivnimi pogodbami. Pomembno je vedeti, da se omenjeni dodatki obračunavajo od osnovne plače, kot to določa 4. odstavek 127. člena ZDR-1. Osnovna plača mora biti pri delodajalcu, ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, v pogodbi o zaposlitvi določena vsaj v višini minimalne plače. V tem primeru je osnova za obračun dodatkov minimalna plača. Osnovna plača delavca pri delodajalcu, ki pa ga zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, pa mora biti v pogodbi o zaposlitvi določena vsaj v višini osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. V tem primeru je osnova za obračun dodatkov osnovna plača ustreznega tarifnega razreda oziroma osnovna plača delavca, določena v pogodbi o zaposlitvi (ki je lahko nižja od minimalne plače).
Pravica, ki iz delovnega razmerja izhaja, je tudi pravica do regresa. Tu se dostikrat sprašujemo ali je regres možno izplačati tudi v drugi obliki, kot je denarno izplačilo (na primer z boni). To je možno, v primeru, da kolektivna pogodba dejavnosti to dopušča.
Pri sklenitvi pogodbe za zaposlitev je predavateljica poudarila, da je osnutek le-te v skladu z veljavno zakonodajo treba delojemalcu ponuditi tri dni pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, da se le-ta lahko seznani s svojimi pravicami in dolžnostmi, kar pa delodajalci v praksi niti ne prakticirajo.
Delodajalci pogosto kršijo tudi določbe, ki se nanašajo na obdobje sklenitve delovnega razmerja. Kot veleva naša zakonodaja, je sklenitev pogodbe za nedoločen čas pravilo, za določen čas pa izjema. Navada na trgu zaposlovanja je vendarle taka, da se sklepajo pogodbe za določen čas, kljub dejstvu, da delodajalec potrebuje osebo za dalj časa, da opravlja delo. Če pogodba o zaposlitvi ne vsebuje časa trajanja delovnega razmerja in razloga sklenitve za določen čas, se smatra, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklepa samo iz taksativno naštetih razlogov, med katerimi sta najpogostejša dva: ko gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca ali če gre za začasno povečan obseg dela. Torej, pogodba mora obvezno vsebovati čas trajanja delovnega razmerja, če stranki želita skleniti za določeno obdobje, prav tako mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi razlog za sklenitev tovrstne pogodbe. V primeru, da pogodba ne vsebuje časa trajanja delovnega razmerja in razloga za sklenitev take pogodbe, velja zakonska domneva, da je omenjena pogodba sklenjena za nedoločen čas. Velja pripomniti, da je »začasno povečan obseg dela« največkrat zlorabljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če gre za razlog nadomeščanja »začasno odsotnega delavca na delovnem mestu«, je poleg že omenjenih stvari v pogodbo potrebno napisati tudi ime delavca, ki se ga nadomešča.
Pogodba o zaposlitvi za skrajšani delovni čas je tudi precej problematična. Sklepa se v primerih, ko se delodajalec in delojemalec tako dogovorita, lahko pa se zagotovi v primeru, ko delavcu pravico za delo s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi, kot na primer Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Nadurno delo v primeru dela za skrajšan delovni čas je prepovedano v primerih, ko je taka pogodba sklenjena z delavcem, ki dela skrajšani delovni čas v primeru starševstva ali zdravstvene nezmožnosti. Inšpektorat omenjene kršitve preverja.
Predavateljica je v nadaljevanju omenila nekaj novosti, ki jih pričakujemo v letu 2020. Od 1. februarja dalje se bo bolniški list vodil elektronsko. Spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) – predlogi MDDSZ. Predvideva vodenje evidence za vse, vpisovanje ure prihoda in odhoda, predpisan je način vodenja ali potreben podpis delavca, hranjenje evidenc na sedežu delodajalca in višje globe in globe v razponu.
Novosti bodo še: Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), začasno in občasno delo upokojencev (3x letno 90 ur), povečanje ur upokojenskega dela pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 100, 500, 1000 in 2000 delavcev, povečanje gostote zavarovalne dobe iz 9 na 10 mesecev, trajanje denarnega nadomestila (19 mesecev - 53 let/25 let in 25 mesecev – 58 let/28 let), ni več sankcije za neprijavo v evidenco brezposelnih v 3 dneh, zvišanje zneska minimalnega denarnega nadomestila (530,19 EUR).
