Danes je 27.4.2024

Input:

Kraj pridobitve blaga znotraj unije: Posebna ureditev za pridobitve blaga

11.2.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 23 minut

6.4.2.4 Kraj pridobitve blaga znotraj unije: Posebna ureditev za pridobitve blaga

Erika Režek, davčna svetovalka

Posebna ureditev za pridobitve blaga

Velja za:

- nova prevozna sredstva* (obdavčena so v državi namembnosti),

- trošarinske izdelke** (obdavčeni v državi namembnosti, izjeme pri potnikih),

- prodajo blaga na daljavo*** – pošiljčni posli (obdavčeni v državi namembnosti, ko se prekorači mejno vrednost dobav, ki so predpisane za države članice).

* za “prevozna sredstva“ se štejejo naslednja prevozna sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:

- kopenska motorna vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo motorja nad 7,2 kilovata;

- plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki prevažajo potnike za plačilo in plovil za namene opravljanja komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti ali za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;

- zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem na mednarodnih poteh za plačilo.

Prevozna sredstva se štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

- plovila in zrakoplovi so dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, in

- da s kopenskimi motornimi vozili ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovili ni preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.

** za “trošarinske izdelke“ se štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter tobačni izdelki, kot so določeni z veljavno zakonodajo Unije, ne pa tudi plin, dobavljen po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Unije, ali po kateremkoli omrežju, povezanim s takim sistemom.

*** Pri nakupu blaga npr. prek kataloga ali interneta v drugi državi članici se obračuna DDV države prodajalca, slovenski DDV pa v primeru, če je prodajalec pri prodaji blaga na daljavo identificiran za namene DDV v Sloveniji.

Velja namreč, da je pri prodaji blaga na daljavo kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag 35.000 ali 100.000 evrov, ki ga določi posamezna država članica. Dokler ta prag v posamezni državi članici ni presežen, je kraj obdavčitve v državi članici, kjer se začne pošiljanje ali prevoz blaga. Ne glede na ta pogoj pa se davčni zavezanec lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica. V tem primeru mora izbiro priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.

Ko bo slovenski kupec po katalogu naročil blago pri prodajalcu v Španiji, mu bo ta obračunal španski DDV. Če pa se je prodajalec identificiral za namene DDV v Sloveniji, bo moral kupcu obračunati slovenski DDV.

Navedeno velja le pri prodajah na daljavo iz držav članic, ne pa za dobave iz drugih držav nečlanic (npr. iz Srbije). V teh primerih gre pri za uvoz blaga.

Obravnavanje konsignacijske prodaje blaga

Skladno z 9. členom ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz svojega podjetja v drugo državo članico. Šteje se, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico, če davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, za namene svojega podjetja (za potrebe svoje dejavnosti), odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico, (opravljena je dobava blaga – primer skladiščenje v drugi državi članici).

Prenos blaga v drugo državo članico z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu (konsignacijsko skladiščenje)

Skladno s prvim odstavkom 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 velja, če davčni zavezanec prenese blago iz svojega podjetja v drugo državo članico, z namenom vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu (konsignacijsko skladiščenje), se tak prenos ne šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1 takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije.

Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se taka transakcija, ne glede na 12. člen ZDDV-1 (transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije), obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije takrat, ko kupec