SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 3. marca 2005 (Jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 13(B)(a) – Oprostitve za storitve, povezane z zavarovalnimi transakcijami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki – Življenjsko zavarovanje – Dejavnosti ,back office‘“
V zadevi C-472/03,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je s sklepom z dne 7. novembra 2003 vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) in je na Sodišče prispel 12. novembra 2003 v postopku
Staatssecretaris van Financiën
proti
Arthur Andersen & Co. Accountants c.s.,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts (poročevalec), N. Colneric, sodnica, K. Schiemann in E. Juhász, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,
sodna tajnica: M.-F. Contet, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. novembra 2004,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Arthur Andersen & Co. Accountants c.s. R. Vos in P. J. B. G. Schrijver, odvetnika,
– za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in N. A. J. Bel, zastopnika,
– za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, A. Weimar in L. Ström-van Lier, zastopniki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. januarja 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za izdajo predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(B)(a) Šeste direktive 77/388/EGS Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora, ki je nastal zaradi zavrnitve Staatssecretaris van Financiën (nizozemski državni sekretar za finance), da bi oprostil davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) dejavnosti „back office“, ki jih je opravljala družba Arthur Andersen & Co. Accountants c.s. (v nadaljevanju: tožena stranka) na področju življenskih zavarovanj.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Na podlagi člena 4(1) Šeste direktive je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2 istega člena, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
4 Odstavek 4 istega člena določa, da uporaba besed „neodvisno“ iz odstavka 1 od obdavčitve izključuje uslužbence in druge osebe, ki jih v razmerju do delodajalca veže pogodba o zaposlitvi ali kakršno koli drugo pravno razmerje, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarja odnos delodajalca in delojemalca.
5 Člen 13(B) Šeste direktive določa:
„Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanja ali zlorab davka, oprostijo:
a) zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki.
[…]“
6 Člen 2 Direktive Sveta 77/92/EGS z dne 13. decembra 1976 o ukrepih za učinkovito izvajanje pravice…
