9.2.11.1 Pogodba o računovodskih storitvah (komentar)
Borut Radolič
Dušan Jovanovič
Aleksandra Heinzer
Pogodba o računovodskih storitvah je inominantna pogodba, kar pomeni da v Obligacijskem zakoniku (OZ) ni izrecno urejena. Vendar to dejstvo pri pogodbi o računovodskih storitvah ni tako pomembno, saj pogodba o računovodskih storitvah spada med podjemne pogodbe. Prav zaradi navedenega se zanjo uporabljajo določbe OZ, ki urejajo podjemno pogodbo (pogodbo o delu), torej členi od 619. do 648.
Glede na specifičen predmet pogodbe o računovodskih storitvah svetujemo tudi uporabo ustreznih predpisov na področju finančnega prava in finančnih ter davčnih obveznosti. Ti predpisi sicer neposredno ne sodijo med pravno podlago pogodbe o računovodskih storitvah, vendar je njihovo poznavanje pomembno za pravilno določitev pravic in obveznosti pogodbenih strank.
Predmet pogodbe
Predmet pogodbe o računovodskih storitvah predstavlja tisti namen pogodbenikov, zaradi katerega sta sklenila predmetno pogodbo. Glede na dejstvo, da ima pogodba o računovodskih storitvah vse značilnosti podjemne pogodbe, je ta njena lastnost opazna tudi pri opredelitvi predmeta pogodbe. S splošno podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to delo plačal.
Predmet pogodbe o računovodskih storitvah ni tipična obveznost iz podjemne pogodbe (kot je npr. izdelava neke telesne stvaritve), temveč gre v konkretnem primeru za določeno storitev, ki po svoji osnovni značilnosti zahteva določene intelektualne napore.
Podobno specifičnost je mogoče najti tudi pri opredelitvi rezultata oziroma namena te pogodbe. Pri splošni podjemni pogodbi je rezultat zlahka viden in opa- zen (telesna stvaritev), pri pogodbi o računovodskih storitvah pa temu ni tako. Rezultat je opravljena storitev, ki se kaže skozi urejeno računovodsko dokumentacijo, ki v končni fazi ustreza vsem kriterijem s področja finančnega in davčnega ter gospodarskega statusnega prava.
Tako je najpogosteje predmet pogodbe o računovodskih storitvah prav sporazum pogodbenih strank, s katerim naročnik takšne storitve prenese na izvajalca (v praksi so to najpogosteje računovodski servisi, ki so lahko v organizacijski obliki družb ali kot podjetniki posamezniki) svojo obveznost vodenja poslovnih knjig, izdelave računovodskih izkazov in letnih poročil ter izdelavo davčnih obračunov. Obseg obveznosti podjemnika (v nadaljevanju izvajalca storitev računovodstva) se lahko v praksi še zelo razširi in lahko vsebuje tudi najrazličnejše druge storitve, kot so obračuni plač, potnih stroškov, amortizacije… ter nenazadnje široko paleto poslovnih in davčnih svetovanj.
Predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe
Pogodba o računovodskih storitvah je inominantna pogodba, zato zanjo ne veljajo nobene posebne predpostavke za veljavno sklenitev. To pomeni, da morata stranki upoštevati določila splošnega dela OZ, ki urejajo potrebne predpostavke za sklenitev pravnega posla.
Za sklenitev in veljavnost pogodbe ni predpisana oblika. Stranki lahko pogodbo skleneta v kakršnikoli obliki želita. Tudi pri tej pogodbi, zaradi jasnosti pravnih razmerij in pravne varnosti, priporočamo pisno obliko.
Pogodbeni stranki
Glede na dejstvo, da je pogodba o računovodskih storitvah tipičen produkt poslovne prakse in kot takšna podrejena zgolj splošnim pravilom pogodbenega prava in nekaterim specifičnim pravilom podjemne pogodbe, bomo v nadaljevanju opredelili samo temeljne značilnosti pogodbenih strank.
1. stranka: Izvajalec računovodskih storitev
Naloge in obveznosti izvajalca računovodskih storitev v praksi najpogosteje prevzemajo gospodarske družbe, katerim to predstavlja temeljno dejavnost, s katero pridobivajo dobiček. Največkrat so v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo ter kot samostojni podjetniki posamezniki (računovodski servisi).
2. stranka: Naročnik računovodskih storitev
Na drugi strani so naročniki računovodskih storitev lahko najrazličnejše pravne osebe in podjetniki posamezniki. V praksi najpogosteje pogodbo o računovod skih storitvah sklepajo gospodarske družbe, podjetniki posamezniki, predstavniki samostojnih poklicev (odvetniki, notarji…) ter tudi druge pravne osebe zasebnega prava (društva, ustanove…).
Glede na značilnosti strank pogodbe o računovodskih storitvah lahko ugotovimo, da je ta pogodba po večini gospodarska pogodba. To seveda ni nujno, kajti pogodbo lahko sklene tudi društvo za potrebe svoje dejavnosti, ki ni pridobitna, kar v skladu s 13. členom OZ izključuje uporabo pravil za gospodarske pogodbe.
Obveznosti in pravice
Na področje pravic in obveznosti pogodbenih strank je potrebno opredeliti še namen (kavzo) pogodbenih strank za sklenitev pogodbe o računovodskih storitvah. Glede namena izvajalca računovodskih storitev je jasno, da gre pri njem za opravljanje določene pridobitne dejavnosti, torej je njegov namen ustvarjanje dobička. Poglaviten namen, ki ga s sklenitvijo pogodbe o računovodskih storitvah zasleduje naročnik, se kaže v želji po ustrezno urejeni poslovni dokumentaciji.
Pri tem je potrebno upoštevati, da je področje računovodskih storitev precej zapleteno in zahtevno področje, ki terja poznavanje specifičnih predpisov s področja davčnega prava, gospodarskega prava, ekonomije, finančnega poslovanja in tudi menedžmenta. Glede na dejstvo, da na podlagi davčnih predpisov, pravnih pravil ZGD-1 in Slovenskih računovodskih standardov obstaja obveznost obdelave računovodskih podatkov in poslovnih dogodkov za vse subjekte, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in tudi za druge pravne osebe, je logično, da vsi ti subjekti ne premorejo ustreznega znanja na področju računovodskih storitev, vedno pa tudi ni rentabilno zaposliti strokovno usposobljeno osebo, ki bi bila odgovorna za to področje. Prav zaradi navedenega se naročniki, ki tega znanja nimajo, odločijo, da to opravilo prenesejo na za to strokovno primerno osebo oziroma organizacijo, ki jim lahko zagotovi pravočasno in kvalitetno opravljene storitve računovodenja.
… 