Danes je 2.5.2024

Input:

Pojasnilo MF: Rezidentski status po zakonu o dohodnini

29.7.2005, Vir: DURSČas branja: 37 minut

Pojasnilo navajamo v celoti.

Pojasnilo MF, št. 424-08-140/2005/2, 29. 7. 2005

VPRAŠALNIK: Ugotovitev rezidentskega statusa - prihod v Republiko Slovenijo


VPRAŠALNIK: Ugotovitev rezidentskega statusa - odhod iz Republike Slovenije

"Poleg pojasnila glede ugotavljanja statusa fizične osebe (rezident, nerezident) za izvajanje Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 70/05-UPB2; v nadaljevanju: ZDoh-1), v katerem so obrazloženi tudi dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju statusa, je Ministrstvo za finance pripravilo tudi dva vprašalnika v zvezi z ugotavljanjem rezidentskega statusa po ZDoh-1. Vprašalnika omogočata lažjo presojo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na status zavezanca. Zavezanci vprašalnik dobijo pri davčnem organu in ju ustrezno izpolnjena pošljejo davčnemu organu skupaj z vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa.

I. PRAVNA PODLAGA

Zavezanec in zavezanka za dohodnino je fizična oseba.

V skladu z določbami ZDoh-1 je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Nerezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Posameznik, ki je rezident Slovenije samo del davčnega (koledarskega) leta, je zavezan za plačilo dohodnine od svetovnega dohodka, doseženega v delu leta, v katerem je bil rezident.

V drugem delu leta (ko ni bil rezident Slovenije) se njegovi dohodki obdavčujejo kot dohodki nerezidenta. To pomeni, da se v drugem delu leta obdavčujejo samo tisti dohodki, ki imajo vir v Sloveniji.

V 6. členu ZDoh-1 je določeno, da je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
  2. prebiva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšnega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
  3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in prebiva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
    • v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
    • kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in to v državi, ki na podlagi vzajemnosti takšnega uslužbenca nima za svojega rezidenta;
    • kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takšnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
  4. ima svoje običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali
  5. je v kateremkoli času v davčnem letu navzoč v Sloveniji skupaj več kakor 183 dni.

Navedeni kriteriji se uporabijo v kateremkoli trenutku v letu pridobitve dohodka za ugotovitev statusa osebe v tem času. Oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od navedenih kriterijev.

V prvem odstavku 7. člena ZDoh-1 je določeno, da je ne glede na 6. člen tega zakona zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšne osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;
  2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;
  3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
    • v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
    • kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije nima za svojega rezidenta;
    • kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki v Sloveniji;
  4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
    • v Sloveniji bo prebivala izključno zaradi zaposlitve kot tuji strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
    • ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
    • ni lastnik nepremičnine v Sloveniji in
    • bo prebivala v Sloveniji skupaj manj kakor 356 dni;
  5. je fizična oseba, ki prebiva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

V drugem odstavku 7. člena je določeno, da o izpolnjevanju pogojev, navedenih v 4. točki prvega odstavka tega člena, odloči pristojni davčni organ in osebi izda pisno potrdilo.

II. REZIDENTSKI STATUS

Posameznik postane rezident Slovenije, ko vzpostavi rezidenčno vez s Slovenijo. Če je to oseba, ki v preteklosti ni bila rezident Slovenije, se rezidenčna vez praviloma vzpostavi z dnem prihoda te osebe v Slovenijo. Oseba, ki je v preteklosti prenehala biti rezident Slovenije, postane ponovno rezident Slovenije, ko se vrne v Slovenijo oziroma ponovno vzpostavi rezidenčno vez s Slovenijo.

Pri presojanju, ali je posameznik rezident Slovenije, se v vsakem primeru upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine v okviru rezidenčnih vezi s Slovenijo, vključno z dolžino obdobja, ciljem, namenom in kontinuiteto prebivanja oziroma zadrževanja v Sloveniji in v tujini.

III. VRSTE REZIDENČNIH VEZI

Rezidenčne vezi s Slovenijo so lahko formalne ali dejanske.

a) Za formalno rezidenčno vez velja:

  • uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,
  • zaposlitev javnih uslužbencev Republike Slovenije v tujini:
    • zaposlitev v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji* (tj. stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski skupnosti), kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, zaradi katere oseba prebiva izven Slovenije ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takšnega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
    • zaposlitev v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji* (tj. stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski skupnosti) kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa, zaradi katere oseba prebiva izven Slovenije, če je bila oseba rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta;
    • zaposlitev kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in to v državi, ki na podlagi vzajemnosti takšnega uslužbenca nima za svojega rezidenta, zaradi katere oseba prebiva izven Slovenije, če je bila oseba rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta;
  • zaposlitev uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki v tujini:
    • zaposlitev uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijskih banki, zaradi katere oseba prebiva izven Slovenije, če je bila oseba rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta ali je zakonec, ki ni