7.6.1 Posojilna pogodba (komentar)
Kaja Breznik Ladinik
Vsebina posojilne pogodbe je določena v posebnem delu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), v členih od 569 do 578. Stranki posojilne pogodbe sta posojilodajalec in posojilojemalec. OZ ureja razmerja med enakovrednimi udeleženci, saj izhaja iz stališča, da sta stranki v pogodbenem razmerju enakopravni (Plavšak, N. [et al], Obligacijski zakonik (OZ): s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 588). Kadar temu ni tako, zakonodajalec običajno s posebnimi predpisi nekatera področja uredi drugače in tako s pomočjo zakonskih določb poskuša zagotoviti bolj enakopraven položaj strank. Tako je v primeru, ko posojilno pogodbo (t. i. kredit) najema fizična oseba, ki na trgu nastopa kot potrošnik. V takem primeru je treba upoštevati Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1), ki je na tem področju specialnejši predpis.
V nadaljevanju je predstavljena ureditev posojilne pogodbe po OZ.
S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Ob tem posojilojemalec na prejetih stvareh pridobi lastninsko pravico. Če je predmet posojila denar, je ta lahko določen v domači ali v tuji valuti.
Posojilojemalec se lahko…
