Danes je 21.5.2022

Input:

Pravilnik o izvajanju notranje kontrole po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) za pravne osebe (komentar)

22.4.2022, , Vir: Verlag Dashöfer

5.5.1 Pravilnik o izvajanju notranje kontrole po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) za pravne osebe (komentar)

Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

Dne 5. 4. 2022 je v veljavo stopil Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/2022, v nadaljevanju ZPPDFT-2), ki določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.

Z uveljavitvijo novega zakona se je v slovenski pravni red dodatno prenesel del določb Direktive (EU) 2019/1153, in sicer glede dostopa organov, ki so imenovani v skladu s to direktivo, Europola in finančnih obveščevalnih enot držav članic do finančnih informacij in finančnih analiz Urada za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: Urad), sodelovanja Urada s temi organi, hrambe ter nadaljnjega razpolaganja s temi podatki, ter Direktive (EU) 2019/2177, in glede sprememb Direktive (EU) 2015/849, v skladu s katerimi se večina dosedanjih pristojnosti evropskih nadzornih organov po Direktivi (EU) 2015/849 prenaša na Evropski bančni organ. S predlogom zakona se tudi podrobneje uredi izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672, in sicer glede definicije gotovine, nabora podatkov, ki se zbirajo in izmenjujejo na podlagi te uredbe, ter možnosti izmenjave teh podatkov med finančnimi obveščevalnimi enotami.

Predlog novega zakona vsebuje vrsto izboljšav obstoječega zakona (ZPPDFT-1), ki v koncept ZPPDFT-1 oziroma v njegove temeljne določbe ne posegajo, temveč z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti, omilitvijo določenih zahtev in uvedbo dodatnih orodij oziroma možnosti pri izvajanju ukrepov s strani zavezancev ter mehanizmov za nadzor nad izvajanjem zakona zagotavljajo učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s strani zavezancev in izvajanje nadzora s strani nadzornih organov.

Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;

2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja, povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka ali teroristična organizacija.

ZPPDFT-2 določa krog zavezancev, ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Izvajanje določenih ukrepov mora zavezanec opredeliti v svojih notranjih aktih.

Zavezanci

ZPPDFT-2 v svojem 4. členu med zavezance, ki morajo v skladu z zakonom izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, poleg bančnih, borznoposredniških oziroma finančnih institucij, kot so banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta, investicijski skladi in podobni subjekti, določa tudi druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

  1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
  2. finančnega zakupa (lizinga),
  3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
  4. storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve,
  5. izdajanja garancij in drugih jamstev,
  6. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
  7. oddajanja sefov,
  8. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
  9. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
  10. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
  11. računovodskih storitev,
  12. storitev davčnega svetovanja, neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost,
  13. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
  14. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
  15. trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja;
  1. organiziranja ali izvajanja dražb ali
  2. poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,
    1. izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v