1.76 Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV)
PISRS
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost obsega:
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 z dne 30. 12. 2006),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12. 6. 2007),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 120/07 z dne 27. 12. 2007),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 21/08 z dne 29. 2. 2008),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 123/08 z dne 29. 12. 2008),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 105/09 z dne 21. 12. 2009),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 27/10 z dne 2. 4. 2010),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 104/10 z dne 23. 12. 2010),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 110/10 z dne 31. 12. 2010),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 82/11 z dne 17. 10. 2011),
- Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 106/11 z dne 27. 12. 2011),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 108/11 z dne 29. 12. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21. 12. 2012),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 54/13 z dne 24. 6. 2013),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28. 11. 2014),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
- Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 39/16 z dne 3. 6. 2016),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 45/16 z dne 27. 6. 2016),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 86/16 z dne 29. 12. 2016),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 50/17 z dne 15. 9. 2017),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 84/18 z dne 28. 12. 2018),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 77/19 z dne 20. 12. 2019),
- Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 58/21 z dne 14. 4. 2021),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 205/21 z dne 29. 12. 2021),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 16/22 z dne 9. 2. 2022),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 82/22 z dne 15. 6. 2022),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 17/23 z dne 10. 2. 2023),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 133/23 z dne 27. 12. 2023).
PRAVILNIK
O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST
(neuradno prečiščeno besedilo št. 27)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B in 122/23; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).
II. DAVČNI ZAVEZANCI
2. člen
(Splošno)
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.
(2) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
(3) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ki opravlja ekonomsko dejavnost, opredeljeno v drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.
3. člen
(Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji)
(1) Podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV ali če imenuje davčnega zastopnika.
(3) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV in če imenuje davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.
4. člen
(Davčni zastopnik)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
- opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDDV-1;
- ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji in
- je identificirana za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca posebej.
(5) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 17. točko 82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime, naslov in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.
(6) Davčni organ lahko, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji.
(7) Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.
(9) Ta člen se ne nanaša na dobave blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev.
4.a člen
(Davčni zastopnik, solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga)
(1) Davčni zastopnik, ki je v skladu s sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1 solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga, mora pred začetkom zastopanja davčnemu organu predložiti pooblastilo prejemnika blaga za zastopanje z izjavo davčnega zastopnika, da brezpogojno prevzema solidarno odgovornost za plačilo DDV od uvoza blaga za določeno obdobje.
(2) Določbe prvega, drugega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena veljajo tudi za davčnega zastopnika iz prvega odstavka tega člena.
(3) Davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije oziroma obračunavajo DDV le od prejetih storitev oziroma davčni zavezanci iz 94. člena ZDDV-1, ki so identificirani za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ne morejo biti davčni zastopniki iz prvega odstavka tega člena.
(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, za določeno davčno obdobje imenuje le enega davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo DDV.
(5) Davčni zastopnik predloži pooblastilo za zastopanje s svojo izjavo iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1, ki je v Prilogi XVI tega pravilnika in njegov sestavni del.
III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
5. člen
(Popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)
(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja štejejo za opravljanje storitev.
(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje konkuriranju na trgu in prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.
6. člen
(Uporaba naročnikovega materiala)
(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga po ZDDV-1.
(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.
7. člen
(Zamenjava)
(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.
(2) Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga, če dobavitelj blaga v vračljivi embalaži spremlja zamenjavo polne embalaže za prazno le evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.
(3) Če dobavitelj zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake količine, enake trgovske kakovosti in tehničnih karakteristik in ostane davčna osnova nespremenjena se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo dobavo.
8. člen
(Prenos podjetja)
(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, identificiran za namene DDV, kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.
(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na samostojne podjetnike in na druge osebe, ki opravljajo dejavnost po drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.
(3) Prvi odstavek tega člena vključuje tudi statusna preoblikovanja družb, če so opravljena pod pogoji iz tega člena.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri prenosu dejavnosti na pravnega naslednika v primeru smrti davčnega zavezanca.
9. člen
(Stvarni vložki)
(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena.
(2) Če se stvarni vložek iz prejšnjega odstavka uporablja za druge namene kakor za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
10. člen
(Likvidacija in stečaj)
(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se štejejo za obdavčljivo dobavo blaga in storitev.
(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na unovčenje stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen prodaje premoženja, ki je poslovna celota, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
11. člen
(Prodaja blaga v postopku izvršbe)
(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.
(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.
12. člen
(Zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)
(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.
(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se taka uporaba šteje za obdavčljivo dobavo.
(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljena dobava blaga, ki jo izvede zastavitelj zastavnemu upniku.
13. člen
(Odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)
(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:
- dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
- zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti, in stroški opomina;
- pogodbene kazni;
- povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.
(3) Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.
14. člen
(Zamenjava blaga v garancijskem roku)
(1) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo.
(2) Če da dobavitelj iz prejšnjega odstavka v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.
15. člen
(Donacije)
Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.
16. člen
(Članarine)
(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 opravlja drug davčni zavezanec.
(2) Če oseba iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, se obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.
(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV 1.
(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.
17. člen
(Primanjkljaj blaga)
Primanjkljaj blaga se šteje za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1, razen:
- primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile;
- primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
- primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi pristojno združenje;
- primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.
18. člen
(Uvoz blaga)
Uvoz blaga, ki je predmet DDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Unijo.
19. člen
(Neunijsko blago)
(1) Predmet DDV je tudi dobava neunijskega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena ZDDV-1.
(2) Če je za dobavo neunijskega blaga predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša na dobavo neunijskega blaga v Sloveniji in na pridobitev neunijskega blaga znotraj Unije.
20. člen
(Trošarinski izdelki)
(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu z 2.c) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane, tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1.
(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je taka pridobitev predmet DDV v skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1.
21. člen
(črtan)
22. člen
(Pridobitev blaga znotraj Unije – točka d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)
Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, mora, ob izpolnjevanju pogoja iz točke b) drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, obračunati DDV od pridobitev blaga znotraj Unije že za pridobitev, s katero v tekočem koledarskem letu preseže vrednost pridobitev 10.000 eurov.
23. člen
(Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva znotraj Unije)
(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, prevozno sredstvo pridobi pod pogoji iz drugega odstavka 93.a člena ZDDV-1.
(2) DDV se od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva ne obračuna in ne plača, če je prodajalec:
- davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago, ali
- fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavi v Slovenijo, ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi članici.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo iz druge države članice in to prevozno sredstvo ni namenjeno nadaljnji prodaji, pridobitev prijavi na obrazcu DDV-PPS, ki je Priloga I tega pravilnika in njegov sestavni del. Obrazec DDV-PPS davčni zavezanec predloži prek sistema eDavki.
(4) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje in prevoznega sredstva ne registrira, ne predloži obrazca DDV-PPS.
24. člen
(Pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Unije)
(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve novega prevoznega sredstva iz druge države članice, ki jo morajo davčnemu organu prijaviti osebe iz prvega odstavka 93.a člena ZDDV-1.
(2) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, pridobitev prijavi na obrazcu DDV-PPS.
(3) Oseba, ki je identificirana za namene DDV, pridobitev novega prevoznega sredstva iz druge države članice prijavi na obrazcu DDV-PPS. DDV obračuna v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.
25. člen
(Prva uporaba novih prevoznih sredstev)
(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:
- se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic ali
- je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo vozila, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali
- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.
(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:
- je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo vozila ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic ali
- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.
26. člen
(Oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Unije)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico kateri koli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-DPS, ki je Priloga II tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Obrazec DDV-DPS izpolni tudi vsaka oseba iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 46. člena ZDDV-1.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki v osmih dneh od dneva opravljene dobave.
(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v osmih dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-DPS se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko obrazec DDV-DPS predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(6) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.
27. člen
(Tristranski posli)
Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.
27.a člen
(Kuponi)
(1) Določbe 18.a, 18.b, 18.c in devetega odstavka 36. člena ZDDV-1 se ne uporabljajo za instrumente, ki imetniku zagotavljajo popust ob nakupu blaga in storitev, ne zagotavljajo pa mu pravice do prejema takšnega blaga ali storitev.
(2) Za kupone iz 18.a člena ZDDV-1 se za namene DDV ne štejejo vozovnice, vstopnice, potrdila o predplačilu za potovanja, ki jih izdajajo potovalne agencije in organizatorji potovanj po posebni ureditvi iz 97. člena ZDDV-1 ter poštne znamke, kolki in podobno.
IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
28. člen
(črtan)
29. člen
(črtan)
29.a člen
(Restavracijske storitve in storitve cateringa)
(1) Restavracijske storitve so storitve, ki se opravljajo v prostorih izvajalca storitev in obsegajo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane in/ali pijače za uporabo ljudi ter zadosten obseg pomožnih storitev, ki omogočajo njihovo takojšnje užitje.
(2) Storitve cateringa so storitve iz prejšnjega odstavka, ki se ne opravljajo v prostorih izvajalca storitev.
(3) Za restavracijske storitve in storitve cateringa ne štejejo:
- dobave pripravljene ali nepripravljene hrane (npr.: ponudba hrane kot »vzemi s seboj« v restavracijah, supermarketih in podobno);
- dobave, ki obsegajo le pripravo in prevoz hrane;
- v splošnem dobave, ki obsegajo pripravo in dostavo hrane in/ali pijače brez katerekoli druge pomožne storitve.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka je dobava hrane in/ali pijače brez spremljajočih storitev obravnavana kot dobava blaga, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu z 19. do 21. členom ZDDV 1.
(5) Če dobavi hrano in/ali pijačo en davčni zavezanec, pomožne storitve pa za istega prejemnika drug davčni zavezanec, se vsaka dobava obravnava ločeno.
29.b člen
(Najem prevoznih sredstev)
Čoln za razvedrilo iz 30.b člena ZDDV-1 je čoln, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov in se pri najemniku uporablja za razvedrilo, šport ali rekreacijo.
29.c člen
(Poročilo in izjava o dobavah blaga in opravljanju storitev iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec pošlje poročilo in izjavo s podatki iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1 v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.
V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
30. člen
(Splošno)
(1) Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obračuna DDV.
(2) Obveznost obračuna DDV pri odkupu zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nastane v trenutku, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanem upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
31. člen
(Stvarni vložki)
Če davčni zavezanec uporabi stvarni vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem začne uporabljati stvarni vložek za te namene.
32. člen
(Primanjkljaj blaga)
Davčna obveznost v zvezi s primanjkljajem blaga nastane na dan, ko je primanjkljaj ugotovljen.
33. člen
(Izročitev blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1)
Pri izročitvi blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1 nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.
34. člen
(Nevrnjena vračljiva embalaža)
(1) Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.
(2) Če se vračljiva embalaža vodi evidenčno, nastane v primeru prekinitve poslovnega sodelovanja med dobaviteljem blaga v vračljivi embalaži in uporabnikom ali uporabniki (na primer zaradi likvidacije, stečaja, prenehanja poslovanja, uničenja vračljive embalaže in podobno) obveznost obračuna DDV najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je bilo prekinjeno poslovno sodelovanje, ne da bi bila vračljiva embalaža vrnjena.
35. člen
(Uvoz blaga)
(1) V skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 35. člena ZDDV-1 nastane davčna obveznost takrat, ko v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.
(2) Četrti odstavek 35. člena ZDDV-1 se uporabi vedno, ko bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev ”prosto“.
36. člen
(Predplačila pri pridobivanju in dobavah blaga znotraj Unije)
(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije, ne nastane obveznost obračuna DDV.
(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ne nastane obveznost obračuna DDV.
36.a člen
(črtan)
36.b člen
(Predplačila v zvezi z uvozom ali izvozom blaga)
Če davčni zavezanec izvrši ali prejme plačilo v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, ne nastane obveznost obračuna DDV.
36.c člen
(črtan)
VI. DAVČNA OSNOVA
37. člen
(Neporabljen material)
Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.
38. člen
(nabavna oziroma lastna cena blaga)
(1) Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena ZDDV-1 za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2% prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto. Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2% prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.
(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka ugotovljene prihodke upošteva za določitev nabavne cene blaga ali podobnega blaga oziroma lastne cene blaga v tekočem koledarskem letu ne glede na to, kako je določeno poslovno leto.
38.a člen
(Celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 pri uporabi vozil za neposlovne namene)
(1) Pri uporabi motornega vozila, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti), se celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 določijo z upoštevanjem števila kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ter najvišje neobdavčene višine povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer pri uporabi lastnega prevoznega sredstva delojemalca, določene z uredbo, ki določa davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za potrebe obdavčevanja z dohodnino.
(2) Pri izračunu celotnih stroškov pri uporabi vozila za neposlovne namene iz prejšnjega odstavka se upoštevajo:
- dejanski podatki o številu kilometrov, prevoženih za neposlovne namene,
ali
- število kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ki so ugotovljeni kot razlika med stanjem celotnih kilometrov in številom kilometrov, prevoženih za poslovne namene za obdobje za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene,
in
- najvišja neobdavčena višina povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer, ki velja na zadnji dan obdobja, za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene.
(3) Davčni zavezanec celotne stroške pri uporabi vozil za neposlovne namene za koledarsko leto ugotovi najkasneje na dan 31. decembra koledarskega leta.
39. člen
(Finančne storitve)
(1) Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.
(2) Davčna osnova za obračun DDV od storitev faktoringa (pravi in nepravi faktoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.
(3) Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.
(4) Davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje je enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, v kolikor ta znesek predstavlja plačilo za opravljeno storitev, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
(5) Pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.
40. člen
(Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva)
Davčno osnovo pri pridobitvi novega prevoznega sredstva sestavljajo skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo, in druge dajatve in stroški iz petega odstavka 36. člena ZDDV-1.
41. člen
(Sprememba davčne osnove)
(1) Po osmem odstavku 36. člena ZDDV-1 se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.
(2) Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.
(3) Če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec, zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.
42. člen
(Davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) V skladu z b) točko drugega odstavka 38. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.
(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(3) Če je bilo blago med carinskim skladiščenjem predmet običajnih ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, za oplemenitene proizvode pa nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 38. člena ZDDV-1 za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v oplemeniteni proizvod, upošteva enaka metoda določitve deleža uvoženega blaga v oplemenitenem proizvodu, kakršna je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga, medtem ko je blago v prosti coni, pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(6) Če je bilo blago v času, ko je bilo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(7) V skladu z drugim in četrtim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.
(8) Če so storitve, ki se opravijo na neunijskem blagu, medtem ko je blago v prosti coni ali v carinskem skladišču, oproščene plačila DDV v skladu s 57. členom ZDDV-1, deklarant, ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena, ne more zahtevati, da se vrednost teh storitev izključi iz davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.
(9) Če se za uvoz blaga, za katerega je bil izkazan obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1, zahteva vložitev dopolnilne deklaracije in je ta bila vložena po roku za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je bilo blago uvoženo, ter se davčna osnova za to uvoženo blago spremeni, se za davčno obdobje, v katerem je vložena dopolnilna deklaracija, davčna osnova določi kot razlika med davčno osnovo po dopolnilni deklaraciji in davčno osnovo po poenostavljeni deklaraciji.
43. člen
(Davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)
(1) V skladu s petim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.
(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.
(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz petega odstavka 38. člena ZDDV-1 za obračun DDV od uvoza blaga.
(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in četrti odstavek 38. člena ZDDV-1.
44. člen
(Poenostavitve glede tečaja eura)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 39. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči, da bo pod pogoji iz tega člena za vse preračune vrednosti v tekočem mesecu uporabljal enoten mesečni tečaj.
(2) Mesečni tečaj iz prejšnjega odstavka je referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije predzadnjo sredo meseca pred mesecem, za katerega davčni zavezanec preračunava vrednosti.
(3) Če se referenčni tečaj Evropske centralne banke za posamezno valuto, ki ga uporablja v skladu z drugim odstavkom tega člena, spremeni za 1% ali več, mora davčni zavezanec ne glede na prvi odstavek tega člena uporabiti spremenjeni tečaj v tem mesecu. V tem primeru davčni zavezanec kot mesečni tečaj za preračun vrednosti v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki nastanejo v okviru preostanka koledarskega meseca, uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije v sredo pred tednom, v katerem je zavezanec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za spremembo tečaja.
(4) Davčni zavezanec mora na zahtevo davčnega organa zagotoviti podatke o uporabljenih tečajih.
VII. STOPNJA DDV
45. člen
(Stopnje DDV)
(1) DDV se obračunava po stopnji 22%, 9,5% oziroma 5% od davčne osnove.
(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:
preračunana davčna stopnja = stopnja DDV x 100
100 + stopnja DDV
(3) Preračunana stopnja 22% znaša 18,0328%, preračunana stopnja 9,5% znaša 8,6758%, preračunana stopnja 5 % znaša 4,7619 %.
(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.
46. člen
(Predplačila)
(1) Od plačil, izvršenih v skladu s petim odstavkom 33. člena ZDDV-1, se DDV obračuna po preračunani stopnji.
(2) Od danih predplačil za dobave po 76.a členu ZDDV-1 se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila.
47. člen
(Sklicevanje na kombinirano nomenklaturo)
Tarifne oznake, uporabljene v tem pravilniku, so navedene v kombinirani nomenklaturi Evropske unije, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2364 z dne 26. septembra 2023 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi…
