SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 22. decembra 2010 (jezik postopka: angleščina)
„Šesta direktiva o DDV – Pravica do odbitka – Pridobitev vozil in uporaba za transakcije lizinga – Razlike med davčnima ureditvama držav članic – Prepoved zlorab“
V zadevi C‑277/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Court of Session (Scotland) (First Division, Inner House) (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 10. julija 2009, ki je prispela na Sodišče 21. julija 2009, v postopku
The Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs
proti
RBS Deutschland Holdings GmbH,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, D. Švabý, sodnik, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, E. Juhász in J. Malenovský, sodnika,
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodni tajnik: N. Nančev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. junija 2010,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za RBS Deutschland Holdings GmbH C. Tyre, QC, in J.-F. Ng, barrister,
- za vlado Združenega kraljestva L. Seeboruth, zastopnik, skupaj z R. Hillom, barrister,
- za Zvezno republiko Nemčijo B. Klein, zastopnik,
- za dansko vlado V. Pasternak Jørgensen in R. Holdgaard, zastopnika,
- za Irsko D. O’Hagan in B. Doherty, zastopnika,
- za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
- za Evropsko komisijo M. Afonso in R. Lyal, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 30. septembra 2010
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17(3)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Commissioners of Her Majesty’s Revenue & Customs (v nadaljevanju: Commissioners) in družbo RBS Deutschland Holdings GmbH (v nadaljevanju: RBSD) glede odločitve Commissioners o zavrnitvi odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plačanega pri pridobitvi vozil, ki se uporabljajo za lizing.
Pravo Unije
3 Člen 2 Direktive določa, da so predmet DDV:
„1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;
2. uvoz blaga.“
4 Člen 4(1) in (2) Direktive določa:
„1. ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 5(1) in (4)(b) Direktive določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
[…]
4. Za dobavo v smislu odstavka 1 se šteje tudi:
[…]
(b) dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka.“
6 Člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive določa:
„‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.“
7 Člen 8(1)(a) in (b) Direktive določa:
„Za kraj dobave blaga se šteje:
(a) kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj ali prejemnik blaga ali tretja oseba: kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. […]
(b) če se blago ne odpošilja ali prevaža: kraj, kjer se blago nahaja po opravljeni dobavi.“
8 Člen 9(1) Direktive določa:
„Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“
9 Člen 17(2) in (3) Direktive določa:
„2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
(a) davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]
3. Države članice vsakemu…
