5.6.4.5 Primer obračuna tečajnih razlik pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov
Ingrid Zadel
Če skupino sestavljajo podjetja, ki poslujejo v tujini in predstavljajo računovodske izkaze v drugačni valuti, kot je valuta poročajočega podjetja, se pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov izvede postopek konsolidiranja tečajnih razlik.
Sredstva in obveznosti podjetja v tujini preračunamo po končnih tečajih, prihodke in odhodke pa po povprečnih tečajih (oziroma po tečajih, ki so veljali na dan nastanka prihodkov in odhodkov).
Da bi se izognili tečajnim razlikam pri izločevanju medsebojnih terjatev in obveznosti ter iz njih izhajajočih prihodkov in odhodkov, se priporoča, da podjetja medsebojne terjatve in obveznosti ter prihodke in odhodke izkazujejo po tečajih na datum njihovega nastanka. Take tečajne razlike nastanejo v ločenem izkazu poslovnega izida posameznega podjetja oziroma v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, če se medsebojne terjatve in obveznosti, odhodki in prihodki ne preračunavajo na datum nastanka.
Druga vrsta tečajnih razlik nastane zaradi preračuna čistega poslovnega izida tekočega obdobja po povprečnem tečaju oziroma po tečaju na datum nastanka poslovnega dogodka in končnim tečajem. Pripozna se med postavkami kapitala postavkami kapitala na konsolidiranem popravku kapitala iz tečajnih razlik.
Tretja vrsta tečajnih razlik izhaja iz preračuna postavk kapitala obravnavanega podjetja v tujini po prvotnem tečaju in končnem tečaju na datum zaključka poslovnega obdobja. Prav tako se pripozna med postavkami kapitala na konsolidiranem popravku kapitala iz tečajnih razlik.
Tečajne razlike, pripoznane na konsolidiranem popravku kapitala, ostanejo pripoznane do odtujitve obravnavanega podjetja v tujini.
Obvladujoče podjetje A je 1.1.20X1 kupilo 80 odstotni delež odvisnega podjetja B v tujini za 300 enot evrov.
Poštena vrednost neto sredstev podjetja B je enaka njeni knjigovodski vrednosti in znaša 250 enot evrov (sredstva 320, obveznosti 70, kapital 250). Podjetje B pripravlja izkaze v RSD.
Neobvladujoči deleži se izmerijo na datum prevzema po sorazmernem deležu neobvladujočega deleža v vrednosti neto sredstev.
Na dan 31.12.20X2 podjetje B pripravi računovodske izkaze v RSD. Podjetje B ima do podjetja A obveznost v vrednosti 200 enot evrov, ki so na datum nastanka znašale 210 enot evrov. Razlika iz različnega stanja terjatev in obveznosti v skupini se nanaša na plačila na poti.
