8.2.1 Razmerje med prekrškom in kaznivim dejanjem
mag. Kaja Breznik Ladinik
»Ko pride s kršitvijo davčnih predpisov do prepovedanega oz. kaznivega ravnanja, gre v primeru lažjih kršitev oz. izogibanja izpolnjevanju davčnih obveznosti …za (davčne) prekrške …, medtem ko gre v težjih primerih takšnih kršitev oz. izogibanja izpolnjevanju davčnih obveznosti za kazniva dejanja (pravnih in fizičnih oseb), za katera so predpisane kazenske sankcije, ki se takšnim storilcem izrekajo s strani sodišč v zakonsko predpisanem kazenskem postopku.« (1)
Glede razmejevanja med prekrški in kaznivimi dejanji v praksi relativno pogosto nastopijo težave, saj »so v izvršitvenem ravnanju davčnih kaznivih dejanj (zlasti davčne zatajitve) vsebovani tudi znaki davčnih prekrškov.« (1)
KZ-1 določa, da ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona. Skladno z 2. členom KZ-1 tako nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga kazenska sankcija. Kaznivo dejanje je opredeljeno kot človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. (16. člen KZ-1)
»Značilnost davčnih kaznivih dejanj je, da vsebujejo blanketne pravne norme oz. da je dispozicija teh kaznivih dejanj blanketne narave, saj je narava, vsebina in pomen posameznih pojmov razvidna iz drugih predpisov izven kazenskega prava.« (1)
ZP-1 pa glede prekrškov določa, (2) da nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. (3) Prekrški se lahko določijo z zakonom, z uredbo vlade RS in z…
