SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 13. marca 2014 (jezik postopka: danščina)
„Šesta direktiva o DDV – Oprostitve – Člen 13(B)(d), točki 3 in 6 – Posebni investicijski skladi – Sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja – Upravljanje – Transakcije v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji“
V zadevi C‑464/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) z odločbo z dne 8. oktobra 2012, ki je prispela na Sodišče 17. oktobra 2012, v postopku
ATP PensionService A/S
proti
Skatteministeriet,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász, A. Rosas (poročevalec), D. Šváby in C. Vajda, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. oktobra 2013,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za ATP PensionService A/S H. S. Hansen in T. Kristjánsson, odvetnika,
- za dansko vlado V. Pasternak Jørgensen, agentka, skupaj s K. Lundgaardom Hansenom, odvetnikom,
- za vlado Združenega kraljestva R. Hill, barrister,
- za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, M. Clausen in C. Barslev, agentke,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. decembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(B)(d), točki 3 in 6, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo ATP PensionService A/S (v nadaljevanju: ATP) in Skatteministeriet (ministrstvo za finance) zaradi zavrnitve oprostitve plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za nekatere storitve, ki jih je družba ATP opravila za poklicne pokojninske sklade.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 13(B)(d) Šeste direktive določa:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab davka, oprostijo:
[…]
(d) naslednje transakcije: […]
[…]
3. transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa; […];
[…]
6. upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice.“
4 Člen 1(2) Direktive Sveta z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (85/611/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 139), kakor je bila spremenjena z direktivama 2001/107/ES in 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 287 oziroma 302), te podjeme določa tako:
„Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 2 so KNPVP tisti:
- katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje in/ali druga likvidna finančna sredstva, navedena v členu 19(1), in ki posluje po načelu razpršitve tveganj,
in
- katerih enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov. Ukrepi KNPVP, s katerimi zagotavljajo, da se tržna vrednost njihovih enot na borzi ne razlikuje bistveno od čiste vrednosti njihovih sredstev, štejejo za enakovredne takemu ponovnemu odkupu ali izplačilu.“
5 V skladu s členom 5(2), drugi pododstavek, Direktive 85/611 „[u]pravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II, ki jih je mogoče še dopolniti“.
6 V navedeni prilogi II so med „nalogami, zajetimi v dejavnost upravljanja skupnega premoženja“, navedene te točke:
„– Upravljanje naložb
– Upravne naloge:
(a) pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada;
(b) poizvedbe strank;
(c) vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili);
(d) spremljanje usklajenosti z zakonodajo;
(e) vodenje registra imetnikov enot premoženja;
(f) razdelitev prihodka;
(g) izdaja in odkup enot premoženja;
(h) izpolnitev pogodbenih obveznosti (vključno z odpremo potrdil);
(i) vodenje evidence.
– Trženje.“
7 S členom 5g(1) Direktive 85/611 je bila uvedena možnost, da države članice „dovolijo, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe“, če to pooblastilo izpolnjuje pogoje, določene v točkah od (a) do (i) tega člena 5g(1).
Dansko pravo
Danski pokojninski načrt
8 Predložitveno sodišče je danski pokojninski načrt opisalo tako.
9 Navaja, da je ta načrt razdeljen na tri stebre: prvi steber obsega z zakonom določeno pokojnino (vključno s „folkepension“, ki je državna starostna pokojnina), drugi dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje in tretji dodatno individualno pokojninsko zavarovanje. Medtem ko so vir sredstev za prvi steber davki, financirajo sredstva za drugi in tretji steber (dodatni pokojninski zavarovanji) upravičenci, ki se jim bodo pokojnine izplačale, in sicer zavarovanci.
10 Dodatni pokojninski zavarovanji (drugi in tretji steber) se po navadi financirata z rednimi prispevki za pokojninsko zavarovanje instituciji za pokojninsko zavarovanje (med drugim pokojninskim skladom) ali finančni instituciji. V primeru poklicnih pokojninskih zavarovanj (drugi steber) delodajalci načeloma plačajo pokojninske prispevke za zaposlene v pokojninski sklad, vendar se plačilo lahko opravi tudi finančni instituciji.
11 Sredstva za dodatni pokojninski zavarovanji (drugi in tretji steber) se načeloma pridobivajo z določenimi prispevki, kar pomeni, da je znesek pokojninskega prispevka dogovorjen, medtem ko je znesek izplačane pokojnine odvisen na eni strani od obsega sredstev, plačanih s prispevki instituciji za pokojninsko zavarovanje, in na drugi strani od donosa njihove naložbe (zmanjšanega za stroške, povezane z varčevanjem).
12 Protidajatev za sredstva za dodatni pokojninski zavarovanji je lahko v obliki:
- doživljenjske rente, ki se izplačuje do smrti zavarovanca;
- rentne pokojnine, ki se lahko izplačuje v obrokih od dneva upokojitve;
- kapitala, ki se lahko izplača v enkratnem znesku ob upokojitvi.
13 Pri starostni pokojnini v obliki doživljenjske rente se zavarovancu lahko redno izplačuje stalni znesek pokojnine od dneva upokojitve do njegove smrti. Ta znesek se izračuna delno na podlagi povprečne pričakovane življenjske dobe zavarovancev-upravičencev do pokojnine in delno na podlagi zneska, zbranega do dneva upokojitve. Zavarovanec lahko sredstva, privarčevana v obliki rentne pokojnine ali kapitala, uporabi za pridobitev starostne pokojnine v obliki doživljenjske rente ali za plačilo dodatnih prispevkov za obstoječo doživljenjsko rento.
14 Na podlagi danske davčne zakonodaje o dohodnini se lahko prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje uveljavljajo kot olajšava do določene višine. Pravica do olajšave je priznana ne glede na to, ali se prispevki plačujejo v pokojninski načrt, ki ga upravlja institucija za pokojninsko zavarovanje, ali pa v pokojninski načrt pri finančni instituciji.
15 O višini pokojninskega prispevka za pokojninsko zavarovanje in o razdelitvi pokojninskega prispevka med doživljenjsko rento in pokojnino v obliki rente ali kapitala odloča zavarovanec.
16 Za dodatno poklicno…
