SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 15. julija 2004 (Jezik postopka: nemščina)
„Šesta direktiva DDV – Člen 25 – Skupna pavšalna ureditev za kmete – Dajanje dela kmetije v zakup“
V zadevi C-321/02,
Finanzamt Rendsburg
proti
Detlevu Harbsu,
glede razlage člena 25 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1),
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik prvega senata, A. Rosas, S. von Bahr (poročevalec), sodnika, R. Silva de Lapuerta, sodnica, in K. Lenaerts, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Léger,
sodni tajnik: R. Grass,
ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:
– za Harbsa G. Flockin in U. Fischer, Rechtsanwälte,
– za nemško vlado W.-D. Plessing in M. Lumma, zastopnika,
– za Komisijo Evropskih skupnosti E.Traversa in K. Gross, zastopnika, skupaj z A. Böhlkejem, Rechtsanwalt,
na podlagi poročila za obravnavo,
po predložitvi ustnih navedb Harbsa in Komisije na obravnavi 12. februarja 2004
izreka naslednjo
Sodbo
1 Bundesfinanzhof je s sklepom z dne 4. julija 2002, ki je na Sodišče prispel 13. septembra 2002, na podlagi člena 234 ES vložilo predlog za sprejem predhodne odločbe glede razlage člena 25 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 To vprašanje je bilo vloženo v okviru spora med Harbsom in Finanzamtom Rendsburg (Nemčija) (v nadaljevanju: Finanzamt) glede uporabe skupne pavšalne ureditve iz člena 25 Šeste direktive za prihodek od zakupa, v katerega je zainteresirana oseba dala del sredstev svoje kmetije.
Pravni okvir
Pravo Skupnosti
3 Člen 13B(b) Šeste direktive določa:
„Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice oprostijo[...]:
[…]
b) lizing ali dajanje v najem nepremičnin [...]“
4 Člen 25 Šeste direktive z naslovom „Skupna pavšalna ureditev za kmete“ določa:
„1. Če bi uporaba splošne ureditve davka na dodano vrednost ali poenostavljene ureditve iz člena 24 za kmete povzročila težave, lahko države članice za kmete uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev davka na dodano vrednost, obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje pavšalisti v skladu s tem členom.
2. Pomen izrazov, uporabljenih v tem členu:
– ‚kmet‘: davčni zavezanec, ki opravlja svojo dejavnost v enem od spodaj opredeljenih podjetij,
– ‚kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje‘: podjetje, ki ga kot takega priznava posamezna država članica v okviru proizvodnih dejavnosti iz Priloge A,
– ‚kmet pavšalist‘: kmet, za katerega velja pavšalna ureditev iz odstavka 3 in nadaljnjih odstavkov,
– ‚kmetijski proizvodi‘: blago, ki ga proizvede kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje v posamezni državi članici pri opravljanju dejavnosti iz Priloge A,
– ‚kmetijska storitev‘: katera koli storitev iz Priloge B, ki jo opravi kmet s svojo delovno silo in/ali z opremo, ki jo sam upravlja in ki se običajno uporablja v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju,
– ‚davek na dodano vrednost, obračunan na vložke‘: znesek skupnega davka na dodano vrednost od blaga in storitev, ki jih kupijo vsa kmetijska, gozdarska in ribiška podjetja posamezne države članice, za katere velja sistem pavšalne ureditve, če bi bil takšen davek za kmeta odbiten v skladu s členom 17, če bi zanj veljala splošna ureditev davka na dodano vrednost,
– ‚odstotki pavšalnega nadomestila‘: odstotki, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 3 in ki jih uporabljajo v primerih iz odstavka 5, da bi omogočile kmetom pavšalistom nadomestiti davek na dodano vrednost, obračunan na vložke po določeni stopnji,
– ‚pavšalno nadomestilo‘: znesek, ki se v primerih iz odstavka 5 izračuna iz prometa kmeta…
