Spremembe in dopolnitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - Novela ZFPPIPP-H

1.68 Spremembe in dopolnitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – Novela ZFPPIPP-H

Dida Volk

Insolventnost in grozeča insolventnost

Opredelitev insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP je pomembna za vsakogar in se uporablja tudi v številnih drugih (sodnih) postopkih. Položaj insolventnosti nastane, če dolžnik:

• ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti v določenem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali

• postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Nadalje zakon opredeljuje številne (izpodbojne) domneve trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, in sicer za dolžnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, velja, da je trajneje nelikviden:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

• če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali

• če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

Za dolžnika, ki je potrošnik, velja, da je trajneje nelikviden:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali

• če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 evrov.

Domneva se, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),

• pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Nekatere domneve insolventnosti so povezane še s končanim postopkom prisilne poravnave, neizpodbojna domneva insolventnosti pa velja za pravno osebo, podjetnika ali zasebnika, če več kot dva meseca zamuja:

• s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

• s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Nova je opredelitev grozeče insolventnosti iz 13.a člena ZFPPIPP, ko je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen. S položajem grozeče insolventnosti sta povezana tudi dva sodna postopka, in sicer postopek preventivnega prestrukturiranja (ki je bil novost Novele ZFPPIPP-F) in nov postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.

Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti

Ta postopek se bo uporabljal šele od 1. januarja 2025 dalje (urejen je v novih 221.aa do 221.ad členih). Namen postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti je, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki je potrebna, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Tega postopka ni dovoljeno voditi, če dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti predložitve letnega poročila, v določenih primerih neizpolnjevanja davčnih obveznosti ali kaznivih dejanj s področij delovnih razmerij, premoženja, gospodarstva ali pravnega prometa.

Smiselno se uporabljajo pravila postopka prisilne poravnave, pri čemer ne velja pravilo iz tretjega odstavka 141. člena ZFPPIPP o podrejenem zahtevku za začetek stečajnega postopka. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena ZFPPIPP mora namesto likvidacijske vrednosti sredstev vsebovati vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki poštene prodaje, ali oceno tržne vrednosti podjetja kot delujočega podjema.

Potrjena prisilna poravnava v sodnem postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti ne učinkuje na terjatve delavcev iz naslova delovnega razmerja. Prav tako niti začetek tega postopka niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta na terjatve, zavarovane po Zakonu o finančnih zavarovanjih. Poleg tega se v tem postopku ne uporabljajo mnoga pravila postopka prisilne poravnave (osmi odstavek 144. člena, 152. člen, 156. člen, 166. člen, 192. člen, 199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, 208. člen in 221.i do 221.l člen). Drugačen je tudi vpliv tega…