SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 16. februarja 2012 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Pravica do odbitka vstopnega davka – Omejitev – Uporaba premičnine, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca – Davčna obravnava zasebne rabe blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja“
V zadevi C‑594/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 29. oktobra 2010, ki je prispela na Sodišče 17. decembra 2010, v postopku
T. G. van Laarhoven
proti
Staatssecretaris van Financiën,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, J. Malenovský, sodnik, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, E. Juhász in D. Šváby, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: M. Ferreira, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. novembra 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za T. G. van Laarhovena on sam,
- za nizozemsko vlado C. Wissels in M. Bulterman, zastopnici,
- za vlado Združenega kraljestva C. Murrell, zastopnica,
- za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in W. Roels, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. decembra 2011
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17(6) Šeste direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih − Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med T. G. van Laarhovenom in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) glede davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je treba plačati v zvezi z uporabo avtomobilov, ki so del poslovnih sredstev podjetja davčnega zavezanca, za njegove zasebne namene.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 2 Šeste direktive je „predmet [DDV] […] dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
4 V členu 6(2), prvi pododstavek, točka (a), Šeste direktive je opravljanje storitev za plačilo izenačeno z „uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, kjer je [DDV] za takšno blago v celoti ali deloma odbiten“.
5 V skladu s členom 11(A)(1)(c) Šeste direktive so davčna osnova „pri dobavah iz člena 6(2) […] celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve“.
6 Člen 17 te direktive, kakor je bil spremenjen s členom 28f te direktive, določa:
„1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
a) [DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]
6. Najkasneje pred potekom štirih let od datuma začetka veljavnosti te…
