Danes je 19.4.2024

Input:

Vpliv političnih, gospodarskih in podnebnih sprememb na računovodske izkaze 2022

20.12.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 12 minut

4.2.9 Vpliv političnih, gospodarskih in podnebnih sprememb na računovodske izkaze 2022

Sonja Novakovič Jelen, univ. dipl. ekon., Preizkušena računovodkinja, BDO Revizija d.o.o.,

Uvod

Globalno okrevanje po COVID 19 in pojav novih negativnih zunanjih dejavnikov v letu 2022 (kot je ruska invazija na Ukrajino, pritisk na cene, energetska kriza in podnebne spremembe) vplivajo na gospodarsko nestabilnost tako pri nas kot po svetu. Družbe so tako primorane spremenjene razmere upoštevati pri prepoznavanju in oceni tveganj, ki vplivajo na njihovo poslovanje in pripraviti ustrezne odzive nanje kot tudi pri pripravi računovodskih izkazov.

Članek obravnava področja (postavke v računovodskih izkazih in razkritja), na katera naj bodo računovodje pozorne pri pripravi računovodskih izkazov za 2022 v luči prej omenjene gospodarske nestabilnosti. Bolj podrobno je opisan proces presoje oslabitve sredstev.

Povečana potencialna tveganja

Primeri negativnih zunanjih dejavnikov, ki lahko predstavljajo povečano tveganje za delovanje družbe so:

  • nestabilnost cen surovin, kar lahko vpliva na višje stroške energije,

  • pomanjkanje delovne sile, kar lahko vpliva na višje stroške dela,

  • bistveno višje stopnje inflacije (tudi znotraj gospodarstev s prej nizko inflacijo), kar lahko vpliva na višje stroške nabave ali znižano povpraševanje kupcev družbe,

  • posredovanje vlade in regulatornih organov (npr. spremembe zakonodaje, finančne podpore za potrošnike in organizacije, zvišanje obrestnih mer za obvladovanje inflacije), kar lahko vpliva na višje stroške financiranja,

  • drugi indikatorji nestabilnosti, kot so stavke in višje zahteve po plačah, kar lahko vpliva na višje stroške dela,

  • spremembe valutnih tečajev, kar lahko vpliva na vrednost čezmejnih prodaj in kupno moč,

  • posledice podnebnih sprememb postajajo vse bolj vidne (suša, poplave, višje temperature), kar vse pritiska na cene in gospodarsko stabilnost pa tudi na morebitne dodatne okoljske dajatve,

  • dodatno zadolževanje in višanje obrestnih mer, kar lahko vodi v neizpolnjevanje finančnih zavez v kreditnih pogodbah in višje stroške financiranja,

  • negativni zunanji dejavniki lahko povzročijo, da določene pogodbe postanejo kočljive ali pa družbe ne morejo več izpolnjevati pogodbenih obvez,

  • povečano kreditno in likvidnostno tveganje,

  • povečana zaskrbljenost glede recesije, ko se pomikamo v 2023/24 (vključno z možnostjo povečanega tveganja