MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 21
Vplivi sprememb deviznih tečajev
CILJ
1 Podjetje lahko deluje v tujini na dva načina. Lahko posluje v tujih valutah ali pa ima poslovanje v tujini. Poleg tega lahko podjetje svoje računovodske izkaze predstavi v tuji valuti. Cilj tega standarda je predpisati, kako naj podjetje v svojih računovodskih izkazih predstavi transakcije v tujih valutah in enote v tujini in kako pretvoriti različne valute v računovodskih izkazih v predstavitveno valuto.
2 Glavni vprašanji sta, kateri menjalni tečaj ali menjalne tečaje uporabiti in kako v računovodskih izkazih poročati o vplivih sprememb menjalnih tečajev.
PODROČJE UPORABE
3 Ta standard se uporablja za:
▼M53
(a) obračunavanje transakcij in saldov v tujih valutah, z izjemo tistih izvedenih transakcij in saldov, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti;
▼B
(b) prevedbo dosežkov in finančnega stanja enot v tujini, ki so vključeni v računovodske izkaze podjetja s konsolidacijo ►M32 ————— ◄ ali s kapitalsko metodo, ter
(c) prevedbo dosežkov in finančnega stanja podjetja v predstavitveno valuto.
▼M53
4 MSRP 9 se uporablja za številne izvedene finančne instrumente v tuji valuti, zato teh ta standard ne zajema. Vendar nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki jih MSRP 9 ne zajema (npr. nekateri izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti, ki so vgrajeni v druge pogodbe), spadajo v področje uporabe tega standarda. Ta standard se prav tako uporablja, kadar podjetje pretvarja zneske, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente, iz funkcijske valute v predstavitveno valuto.
5 Ta standard se ne uporablja za obračunavanje varovanja pred tveganjem pri postavkah v tujih valutah, vključno z varovanjem čistih finančnih naložb v posel v tujini pred tveganjem. Za obračunavanje varovanja pred tveganjem se uporablja MSRP 9.
▼B
6 Ta standard se uporablja za predstavljanje računovodskih izkazov podjetja v tuji valuti in določa zahteve za pripravljene računovodske izkaze, da bodo ti ustrezali mednarodnim standardom računovodskega poročanja. Ta standard določa, katere informacije razkriti pri tistih prevedbah računovodskih informacij v tujo valuto, ki ne izpolnjujejo omenjenih zahtev.
7 Ta standard se ne uporablja za predstavljanje ►M5 denarnih tokov v izkazu denarnih tokov, ki izhajajo ◄ iz poslov v tujih valutah, ali pretvarjanje denarnih tokov poslovanja v tujini (glejte MRS 7 – Izkazi denarnih tokov).
OPREDELITVE POJMOV
8 V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Končni tečaj je dnevni tečaj na dan ►M5 izkaza finančnega položaja ◄ .
Tečajna razlika je razlika, ki izhaja iz prevedbe določenega števila enot neke valute v drugo valuto pri različnih menjalnih tečajih.
Menjalni tečaj je razmerje menjave dveh valut.
▼M33
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)
Tuja valuta je valuta, ki ni funkcijska valuta podjetja.
Poslovanje v tujini je odvisno podjetje, pridruženo podjetje, ►M32 skupni aranžma ◄ ali podružnica poročajočega podjetja, katerih delovanje temelji ali se izvaja v državi ali valuti, ki za poročajoče podjetje ni domača.
Funkcijska valuta je valuta izvirnega gospodarskega okolja, v katerem podjetje posluje.
Skupina so obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja.
Denarne postavke so denarne enote, ki jih ima podjetje, ter terjatve in obveznosti, ki jih bo prejelo oziroma plačalo v določeni ali določljivi višini denarnih enot.
Čista finančna naložba v enoto v tujini je vrednost deleža poročajočega podjetja v čistem premoženju enote v tujini.
Predstavitvena valuta je valuta, v kateri so predstavljeni računovodski izkazi.
Dnevni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki velja ob takojšnji menjavi.
Dopolnitev opredelitev pojmov
Funkcijska valuta
9 Izvirno gospodarsko okolje, v katerem podjetje posluje, je praviloma tisto, v katerem večinoma ustvarja in troši denar. Podjetje mora pri določanju svoje funkcijske valute upoštevati naslednje dejavnike, ki so:
(a) valuta:
(i) ki najbolj vpliva na prodajne cene proizvodov in storitev (pogosto je to valuta, v katerih so prodajne cene proizvodov in storitev izražene in plačane), ter
(ii) države, kjer predvsem konkurenčnost in državni predpisi določajo prodajne cene proizvodov in storitev.
(b) valuta, ki najbolj vpliva na stroške dela, materiala in druge stroške v zvezi z zagotavljanjem proizvodov ali storitev (pogosto je to valuta, v katerih so stroški izraženi in plačani).
10 Naslednji dejavniki so prav tako lahko značilni za funkcijsko valuto podjetja:
(a) valuta, v kateri se ustvarjajo finančna sredstva, ki izhajajo iz vlaganja oz. finančnih aktivnosti (izdajanje dolžniških in kapitalskih instrumentov),
(b) valuta, v kateri se navadno zadržijo prejemki iz poslovanja.
11 Naslednji dodatni dejavniki se upoštevajo pri določanju funkcijske valute enote v tujini in ugotavljanju, ali je ta funkcijska valuta ista kakor funkcijska valuta poročajočega podjetja (poročajoče podjetje je v tej zvezi podjetje, ki posluje v tujini v obliki odvisnega podjetja, podružnice, pridruženega podjetja ali ►M32 skupnih aranžmajev ◄ ):
(a) ali so dejavnosti poslovanja v tujini podaljšek poslovanja poročajočega podjetja in niso v veliki meri neodvisne od poročajočega podjetja. Primer podaljška poslovanja je, ko enota v tujini samo prodaja blago, ki ga je uvozilo poročajoče podjetje, in nakazuje izkupiček poročajočemu podjetju. V primeru dokaj neodvisnega poslovanja pa enota v tujini nabira denar in druge denarne postavke, sproža odhodke, povzroča prihodke in organizira izposojo, vse v tamkajšnji valuti;
(b) ali…
