Danes je 25.5.2020

Input:

Dileme povezane s pripravo obračunov plač v povezavi z epidemijo koronavirusa

7.4.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Če ste zastavili vprašanje pod vašim imenom ali psevdonimom, potem odgovor hitreje najdete tukaj.

 

Odgovori na vprašanja

1.ČAKANJE NA DELO

 

OPOZORILO:

Pri čakanju na delo doma in možnosti uveljavljanja interventnega ukrepa opozarjamo, da je v primerih »kombiniranja« čakanja na delo z rednim delom (npr. delavca napotite na čakanje na delo, nato pa ga za 3 dni pokličete nazaj) pomembno, da imate obdobje čakanja na delo doma pokrito z ustrezno vlogo in na njeni podlagi izdanim sklepom Zavoda za zaposlovanje.

 

Zavod za zaposlovanje pa je podal pojasnilo, da kombiniranje dela in čakanja na delo doma v enem dnevu (npr. 2 uri dela, 6 ur čakanje na delo doma) ne bo mogoče.

 

Odgovarja odvetnica Lidija Turk

 

Ali se lahko za mesec april 2020 napoti delavca na čakanje tudi npr. le za 14 dni in je delodajalec kljub temu za teh 14 dni upravičen do vračila nadomestila plače in prispevkov s strani države, če seveda izpolnjuje vse ostale pogoje? Ali mora biti na čakanju cel mesec, z izjemo 7 dni?

 

V skladu z določili 23. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je Državni zbor sprejel dne 2. 4. 2020 (ni pa še bil objavljen v Uradnem listu RS) lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020. Delavec pa ima v času začasnega čakanja na delo obveznost vrniti se na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Po stališču Zavoda za zaposlovanje sedem zaporednih dni pomeni sedem koledarskih dni, torej tudi npr. sobota, nedelja, praznik.

 

Glede na zakonska določila lahko delodajalec delavca pozove na delo do sedem zaporednih dni (npr. tudi 3 zaporedne dneve). Menim, da v primeru, da delodajalec delavca v tekočem mesecu pozove na delo večkrat po nekaj dni, ni upravičen do nadomestila. Delavec mora biti torej na delu cel mesec, razen sedem zaporednih dni, ko se je na zahtevo delodajalca dolžan vrniti na delo.

 

Zakon še ni stopil v veljavo, možne bodo tudi še drugačne razlage.

 

Kakšen je pravilen način ravnanja z zakonom čakanja delavcev in njihovo vrnitvijo na delo do sedem zaporednih dni v mesecu? Naš primer:

Od 1. 4. 2020 do 10. 4. 2020 smo oz. bi delali, vključno z eno soboto, skupaj 9 dni. Na čakanje na delo bi delavce poslali od 14. 4. 2020 do 24. 4. 2020, nato bi se 28. 4. 2020 vrnili na delo. Ali je to dopustno? Ali se delavec lahko vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu od začetka, ko ga damo na čakanje? Ali bi v našem primeru od 14. 4. 2020 do 24. 4. 2020 lahko nekatere delavce vmes za npr. 1 dan pozvali na delo? Ali se to potem šteje kot čakanje in se plača tudi ta dan kot čakanje?

 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ 6 mesecev. V to obdobje 6 mesecev se prekinitve ne vštevajo, delavec je lahko na čakanju strnjeno 6 mesecev ali pa 6 mesecev s prekinitvami. Začasno čakanje na delo se prekine, zlasti kadar je delavec:

  • pozvan na delo ali
  • koristi letni dopust ali
  • uveljavlja pravico do odsotnosti z dela po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila ali plačila prispevkov (pravice iz socialnega zavarovanja).

 

Za čas prekinitve iz prejšnjega odstavka se posameznemu delavcu lahko sorazmerno podaljša obdobje 6-mesečnega začasnega čakanja na delo. Za čas prekinitve začasnega čakanja na delo delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestila plač.

 

Delavec se lahko vrne na delo sedem zaporednih dni, če obstajajo potrebe delovnega procesa. Če delavec pride na delo za en dan, kar je dopustno, če ga delodajalec pozove le za en dan, dobi za tisti dan plačo in ne nadomestilo za čakanje.

 

Odgovarja Edita Dobaj

 

Če delavca napotimo na čakanje na delo, koliko prekinitev lahko opravimo? Namreč dela za določenega delavca ne bo 2 meseca, vmes pa bi moral opraviti delo, ki bi trajalo od 2 do 5 dni, torej mu za ta čas prekinemo čakanje in ga potem ponovno damo na čakanje. Predvidevam da vse to urejamo z Zavodom.

 

Zakon v 21. členu ureja začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije. V 26. členu je navedeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

 

Iz navedenega izhaja, da je možna ena prekinitev za do 7 zaporednih dni v mesecu.

 

Ali pripada delodajalcu za delavca, ki je na čakanju, tudi refundirano nadomestilo za praznik ali je ta izvzet in je v breme delodajalca?

 

Bistveno je, ali bi na ta dan delavec delal, torej če bi v običajnem času, ko ni epidemije, delal tudi na praznični dan, npr. v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, v primeru, če je tudi sicer praznik za delavca delovni dan.

 

Kam smo dolžni vse prijavljati delavce, ki jih imamo na čakanju: na Zavod za zaposlovanje, na Inšpektorat za delo, na FURS?

 

Na Zavod RS za zaposlovanje, in sicer predhodno, pri čemer navedete ime in priimek delavca in delovno mesto.

 

Nekaj delavcev imamo na čakanju, povračila nadomestila ne bomo uveljavljali. Moramo vseeno javiti na ZRSZ seznam delavcev, ki so na čakanju?

 

Kljub vsemu je potrebno sporočiti na ZRSZ seznam delavcev, ki so na čakanju.

 

Osnova za čakanje je 80 % plače.    Ali bo zradi delnega čakanja delavcev v mesecu marcu osnova za mesec april nižja, torej bo za aprilski obračun plač osnova iz januarja, februarja in marca?

 

Upoštevati je potrebno osnovno plačo, kot če bi delal, kar pomeni, da osnova ne bo nižja. Za potrebe izračuna se osnove ne niža.

 

Če napotimo delavca na začasno čakanje na delo doma, v tem času pa se pojavi potreba po delu delavca zaradi intervencije in gre torej na intervencijo, potem pa je spet doma in čez par dni enako. Kako prijavimo tak primer oziroma ali ga ne prijavimo? Naj vseeno evidentiramo tak primer kot čakanje na delo v lastnih evidencah, je naš strošek, vloge na ZRSZ pa ne oddamo?

 

Zakon v 21. členu ureja začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije. V 26. členu je navedeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Iz navedenega izhaja, da je možna ena prekinitev za do 7 zaporednih dni v mesecu. Predlagamo, da to kljub vsemu evidentirate in sporočite na ZRSZ, saj menimo, da je določba zakona za določene dejavnosti neživljenjska in da se bo v naslednjem paketu le-ta spremenila.

Pri čakanju na delo se uporablja tudi 7. odstavek 137. člena ZDR-1. Tu je zapisano, da ''višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal''. Ali moramo to upoštevati? Če bi delal, je to osnovna plača in dodatek za delovno dobo?

 

Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t. i. Izhodiščna plača).

 

Sedmi odstavek 137 člena določa: (7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

 

Zadnji stavek tega odstavka se navezuje za primer, ko delavec v zadnjih treh mesecih ni delal.

 

V primeru, da je delavec na čakanju, se mu praznik ne obračuna, saj je obračunano čakanje na delu. Tako moramo prikazati tudi na plačilni listi. Ali pravilno razmišljam?

 

Če gre za neenakomerno razporejen delovni čas in bi delavec na ta dan delal na podlagi npr. neenakomernega delovnega časa, potem delodajalcu nadomestilo pripada. V primeru, da tudi sicer ne bi delal, se tega ne obračuna.

 

Odgovarja Irena Kamenščak

 

Kako naj na ZRSZ javljamo, da se delavec, ki smo ga v vlogi vključili na seznam za čakanje, vrnil nazaj na delo?

 

Novi »mega« zakon – ZIUZEOP ne določa natančno načina za to poročanje, tudi s strani ZRSZ še ni natančnih navodil, domnevamo pa, da bo tudi to poročanje ZRSZ elektronsko.

 

Kako postopati, če računovodski servis ne dobi pooblastil za oddajo iz zavoda za oddajo na čakanje od 13. 3.?

 

Vloga mora biti elektronska, delodajalci imajo 8 dni časa od napotitve na čakanje oziroma 8 dni od uveljavitve novega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (tj. v roku 8 dni od 11. 4. 2020, če bo na ta dan zakon stopil v veljavo). Določbe zakona se uporabljajo od 13. marca 2020, zato se mora vsak upravičeni delodajalec, ki želi uveljavljati ugodnosti po ZIUZEOP, pravočasno registrirati na portal in vzpostaviti pooblastila. Brez pooblastil tega ne boste mogli vložiti.

 

Ali vpliva na Povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo delež lastništva? Lastništvo v d.o.o. je razdeljeno - 97 % je večinski lastnik. Oba lastnika sta zaposlena v podjetju in imata šifro podlage zavarovanja 001. Ali lahko prosimo za na Povračilo nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo za oba zaposlena?

 

Delež lastništva v družbi ne vpliva na povračilo nadomestila plače. Vlogo za povračilo nadomestila plače lahko vloži delodajalec za vse zaposlene, ki imajo pogodbo o zaposlitvi, zanje veljajo pravila ZDR-1 in so napoteni na začasno čakanje na delo, če seveda delodajalec izpolnjuje pogoje kot upravičeni delodajalec po 22. členu ZIUEZEOP. Pri tem naj bodo lastniki pozorni, da mora delodajalec, ki začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali v določenem obdobju (ki je enako obdobju prejemanja sredstev) po prenehanju prejemanja sredstev, sredstva vrniti. Vračilo sredstev je predvideno tudi za delodajalce, pri katerih je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020. Sredstva se v tem primeru vrnejo skupaj z zamudnimi obrestmi.

 

Direktor je zavarovan na osnovi 01. Ali se lahko direktorju izda odločbo o čakanju? Zaradi zaprtja ni dela.

 

Tudi direktor, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in zanj veljajo določbe ZDR-1 je lahko napoten na čakanje na delo.

 

Kdaj lahko damo delavca na čakanje - Delavci morajo delat 7 koledarskih dni skupaj?

 

Po ZDR-1 lahko delodajalec, ki začasno ne more zagotavljati dela, z namenom ohranitve zaposlitve, pisno napoti delavca na čakanje na delo doma vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Če boste ob izpolnjevanju pogojev po ZIUZEOP (novem »mega zakonu«, ki sicer še ni v veljavi, se bo pa uporabljal od 13. 3. 2020 dalje) uveljavljali povračilo nadomestila za delavce, ki bodo na čakanju na delo in oprostitev plačila presevkov, jih boste lahko poklicali nazaj na delo največ do 7 zaporednih dni v posameznem mesecu, ni pa to nujno, lahko so na čakanju na delo do 31. 5. 2020.

 

Od 16. 3. 2020 smo na čakanju. Sem s.p., ki zaposluje. Kaj lahko pričakujem od države, kaj moram narediti? Kam in komu moram oddati vlogo za svoje zaposlene?

 

Z uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - ZIUZEOP (oziroma »mega zakona«) bodo upravičeni delodajalci v Republiki Sloveniji, to so tisti, ki niso izrecno izključeni (neposredni ali posredni proračunski uporabniki, katerih delež prihodkov v 2019 je višji od 70 %, ter delodajalci s K skupino po SKD) in ki izpolnjujejo prihodkovni pogoj po 2. odstavku 22. člena ZIUZEOP, upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače za delavce, katerim ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije COVID-19 ter tudi do oprostitve plačila PSV od plač teh delavcev.

 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje - ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno delo oziroma v osmih dneh od uveljavitve ZIUZEOP. Pričakuje se da bo začel veljati 11. 4. 2020.

 

Prihodkovni pogoj iz 2. odstavka 22. člena ZIUZEOP: Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

 

Že pri obračunu plače (preko REK obrazca, brez dodatne vloge) pa bo možno upoštevati oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost (tako na bruto kot iz bruto plače).

 

Kakšne pravice ima s.p.? Mora plačati svoje prispevke sproti? Kaj pa akontacija davka iz dejavnosti za marec, ki se plačuje do 9. 4. 20 – ali bo odpisana ali jo mora plačati?

 

Za nosilce s.p. same je situacija naslednja:

Nosilci s.p. so oproščeni plačila akontacije dohodnine za mesec april in maj 2020, imajo možnost uveljavljanja pomoči v obliki temeljnega dohodka ter so oproščeni plačila vseh prispevkov. Imajo tudi možnost uveljavljanja odloga ali obročnega plačila davkov.

 

Oprostitev akontacije dohodnine – Oprostitev velja za meseca april in maj 2020. Akontacija dohodnine od dejavnosti za mesec marec 2020, ki zapade v plačilo 10. 4. 2020, še ni oproščena plačila in jo je potrebno plačati. Pri tem pa opozarjamo, da je marčevsko akontacijo treba plačati najkasneje do 9. 4. 2020, saj v petek 10. 4. 2020, ko je rok za plačilo teh obveznosti, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Če bo nosilec uveljavljal pravice po ZIUZEOP, ta pa bo objavljen v Uradnem listu v petek, 10. 4. 2020, se bo namreč pogoj poravnanih davčnih obveznosti preverjal na dan 11. 4. 2020. To pa pomeni, da morajo biti obroki akontacije in vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo na dan 10. 4. 2020, plačane najkasneje 9. 4. 2020. Oprostitev plačila akontacije za april (10. 5.) in maj (10. 6.) velja avtomatično (vloga ni potrebna).

 

Temeljni dohodek - za mesec marec znaša 350 €, ter za april in maj 2020 700 € za posamezni mesec. To nosilec s.p. uveljavlja z izjavo preko eDavkov pri FURS, s katero izjavijo, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu ter izpolnjuje pogoje, določene v 34. členu (primerna vključenost v zavarovanje in nima neplačanih zapadlih davčnih obveznosti). Pri tem je pomembno izpolnjevanje prihodkovnih pogojev po 2. odstavku 35. člena, sicer bo moral s.p. vrniti prejeta sredstva v celoti. Vloga se vloži torej v elektronski obliki najkasneje do 31.5.2020. Predlog obrazca izjave bo objavljen na portalu eDavki.

 

Oprostitev prispevkov - Za mesec april in maj 2020 je za s.p., ki je ustrezno zavarovan, kot določa 38. člen ZIUZEOP, predvidena oprostitev plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Za marec sorazmerno – od 13. 3. 2020 dalje. Tudi to upravičenje se uveljavlja z izjavo. Za posamezni mesec velja upravičenje, če zavezanci predložijo izjavo najpozneje do konca meseca, za katerega velja oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, ko lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava.

 

Pomembno je, da je za oprostitev plačila PSV in temeljni dohodek je potrebno imeti poravnane vse obveznosti.

 

Delodajalec je za del zaposlenih odredil čakanje na delo. Ker so imeli iz naslova neenakomerne razporeditve delovnega časa ure v dobro, so jih izkoristili do 31. 3. 2020. Ali jim je delodajalec dolžen izplačati krizni dodatek?

 

Delodajalec je dolžan izplačati krizni dodatek za delavce, za katere uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZIUZEOP. Delavcem, ki so imeli ure v dobro zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa, se šteje, da so delali in če bo hkrati delodajalec zanje uveljavljal oprostitev plačila prispevkov, jim bo dolžan izplačati tudi krizni dodatek.

 

Delodajalec je zaradi upada naročil že v prvi polovici februarja začel postopek odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga za osebe, ki jim ni mogel zagotoviti dela. V sredini meseca marca pa so mu zaradi sprejete uredbe vlade upadla vsa naročila oziroma so bile prireditve v celoti prepovedane. Ali lahko delodajalec napoti preostale delavce na čakanje in vloži zahtevek za nadomestilo?

 

Delodajalec lahko napoti preostale delavce na čakanje in zanje vloži zahtevo za povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem z namenom ohranitve delovnih mest, če izpolnjuje prihodkovni pogoj določen v 22. členu ZIUZEOP.

 

 

Invalidsko podjetje je oproščeno plačila prispevkov. V primeru, da podjetje dela v času epidemije - kako je z izplačilom kriznega dodatka? Ga je invalidsko podjetje dolžno izplačati, kljub temu da nima ugodnosti iz naslova oprostitve prispevkov PIZ?

 

Menimo, da izplačila kriznega dodatka podjetje ni dolžno izplačati, če ne uveljavlja ugodnosti oprostitve plačila PIZ. 33. členu ZIUZEOP razumemo na način, da je krizni dodatek vezan na delodajalec, ki uveljavljajo ukrep oprostitve plačila prispevkov za PIZ.

 

Delavce smo napotili na čakanje za tri mesece (od 23. 3. 2020 do najdlje 23. 6. 2020). Zakon govori (23. člen), da je lahko napotitev na čakanje najdlje do 31. 5. 2020. Ob vlogi moramo predložiti dokazila (dokumente napotitve) - ali je tako vročen dokument (3M) sporen?

 

Ker je napotitev na čakanje za 3 mesece možna po delovnopravni zakonodaji, menim, da je tak dokument oziroma podlaga za napotitev na čakanje ustrezna. Če interventni ukrepi ne bodo podaljšani po 31. 5. 2020, bodo ugodnosti po »mega zakonu« veljale zgolj do 31. 5. 2020. 23. člen se veže na 22. člen, ki govori o tem, kdaj ima delodajalec določene pravice po tem zakonu. Ne glede na to, da bodo delavci napoteni na čakanje za daljše obdobje, po zaenkrat predvideni zakonodaji, lahko delodajalec zahteva povračilo nadomestil plače zgolj za obdobje do 31. 5. 2020.

 

Vključevanje delavcev, ki so na čakanju, v delovni proces za najdlje do 7 zaporedni dni – ali gre za delovne dneve ali za koledarske dneve?

 

Menimo, da gre za delovne dneve, saj skladno z ZDR-1 delavec ne sme delati 7 zaporednih dni, ker bi bila kršena pravila o obveznih počitkih (tedenski počitek).

 

Ali lahko koristimo vračilo za čakanje na delo za delavca, ki smo mu v marcu dali odpoved iz poslovnega razloga, ima pa 30-dnevni odpovedni rok in je v tem času na LD in čakanju?

 

V obdobju, ko delavec koristi letni dopust, ne more biti tudi na čakanju na delo. Konkretno zakon omejitve ne postavlja za tistega, ki je v času odpovednega roka napoten na čakanje, vendar po smislu zakona, ki ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem z namenom ohranitve delovnih mest, menimo, da za takega delavca ne boste prejeli povračila oziroma bi morali tako povračilo kot neutemeljeno kasneje vrniti.

 

Ker je ukrep začasnega čakanja na delo namenjen ohranitvi delovnih mest, menimo da ga pri delavcih, ki so že v odpovednem roku ne morete uporabiti.

 

Delavec je v preteklih mesecih poleg osnovnega bruto zneska prejemal še stimulacijo oz. dodatek, ki je bil vsak mesec drugačen. Kako pri njem izračunamo osnovo za nadomestilo za čakanje na delo doma? Samo iz rednega dela 80 %? Kako pa se tu šteje minulo delo? Se ga tudi vključi v osnovo?

 

Za izračun osnove upoštevajte tiste sestavne dele plače delavca, ki bi jih upoštevali, če bi bil delavec na letnem dopustu – osnovno namreč za oba primera določa isto pravilo ZDR-1. Če torej v osnovo za izračun nadomestila plače za čas letnega dopusta vštevate tudi stimulacije/dodatke, ki so redni sestavni del plače, potem jih je potrebno upoštevati tudi tu.

 

Ali lahko podjetje, ki je odpustilo nekaj delavcev v marcu, zahteva povračilo nadomestila za čas čakanja na delo?

 

Delodajalec lahko za tiste delavce, pri katerih ima namen ohraniti njihova delovna mesta, uveljavljajo interventni ukrep po ZIUZEOP predviden za začasno čakanje na delo doma, seveda če izpolnjuje pogoje določene po ZIUZEOP. Odpovedi v marcu na to možnost ne vplivajo.

 

Koliko dni v mesecu lahko dela delavec, ki je na čakanju? Ali lahko dela 8 dni, ki niso zaporedni dnevi, npr. dvakrat po 4 dni?

 

Delavec, ki je napoten na čakanje in delodajalec zanj uveljavlja interventni ukrep zaradi začasnega čakanja na delo doma, se lahko na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, o tem mora predhodno obvestiti ZRSZ. Pogoj govori o zaporednih dneh v tekočem mesecu, tako da razumemo, da je to lahko npr. 8 dni v mesecu, vendar če niso zaporedni, je delavec še vedno vključen v že »oddano« vlogo in interventni ukrep (seveda le za čas, ko ne dela oz. čaka na delo doma).

 

Delavec dobi vsak mesec dodatek za vodenje, ki pa je različen od meseca do meseca, saj se obračuna glede na število delovnih dni. Uporabljamo kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo. Ali gre tudi ta znesek v osnovo za nadomestilo za čakanje na delo (3-mesečno povprečje), če podjetje čakanja na delo ne bo refundiralo, ker ne izpolnjuje pogojev?

 

Če pravilno razumem, boste imeli »redno« obliko čakanja na delo doma po 138. členu ZDR-1. Tudi v tem primeru velja enako pravilo glede osnove – tj. povprečje zadnjih treh plač. Običajno pa se upoštevajo sestavni deli plače, ki so »redni« ozirom običajni, samo razlika v višini pa tu ni problematična. Od osnove nato obračunate 80 % nadomestilo.

 

Ali lahko koristimo vračilo čakanja ne delo za delavca, ki je dal odpoved in je bil marca v odpovednem roku?

 

Izrecno zakon tega ne navaja, vendar ni v skladu s smislom zakona, ki je namenjen ohranitvi delovnih mest. Menimo, da tega interventnega ukrepa za delavce v odpovednem roku ne morete uporabiti.

 

Kako naj na ZRSZ javljamo, da se je delavec, ki smo ga v vlogi vključili na seznam za čakanje, vrnil nazaj na delo?

 

Po smislu z elektronsko vlogo, bo pa z uveljavitvijo zakona več jasno tudi pri ZRSZ. Jasnih navodil še ni, zakon pa o tem ne govori.

 

Če delavca v karanteno preventivo napoti delodajalec, ali ima pravico do povračila nadomestila? Kolikšno je nadomestilo v tem primeru? Je tu pogoj upad prihodkov 20 %? Moramo o tem kogarkoli obvestiti (zavod, ministrstvo, NIJZ)?

 

Če gre zgolj za odločitev delodajalca (delavec nima odločbe Ministrstva za zdravje o odrejeni karanteni), potem ima delavec pravico do 100 % nadomestila plače. V tem primeru se to ne javlja nikamor in trenutno za te primere tudi ni predviden noben interventni ukrep oz. bi se morebiti lahko pogovarjali o uporabi ukrepa oprostitve plačila prispevkov za PIZ. Je pa stališče FURS v tem delu takšno, da je oprostitev prispevka za PIZ možna zgolj od rednega dela od 13. 3. 2020 dalje (za nadomestila plače naj to ne bi bilo mogoče).

 

Pri čakanju na delo je omejitev za refundacijo 1.753,84 EUR. Ali moramo upoštevati v ta znesek neto izplačilo delavcu in akontacijo dohodnine?

 

Povračilo nadomestila plače se izračuna kot bruto I nadomestila (zgolj za čas čakanja na delo doma), znižano za PSV, ki gredo v breme delavca (22,1). Torej, če ima delavec za 13 dni v mesecu (104 ure) pravico do nadomestila plače v višini 750 EUR (bruto I), boste dobili refundirano 584 EUR. Dodatno pa se bo ta znesek preveril še z omejitvijo, določeno za povprečno plačo, ki jo omenjate zgoraj. Če bi bil znesek nadomestila višji, bi tako max. omenjeno omejitev navzgor, ostalo pa je vaš strošek.

 

Delavce imamo na čakanju. Ali jih lahko pokličemo na delo posamično dva do tri dni na teden, ko imamo delo, ali je potrebno strnjenih 7 dni/mesec?

 

Lahko jih pokličete nazaj na delo tudi za krajše obdobje, kot je zaporednih 7 dni. Vsakokrat, ko se delavec vrne na delo, je treba predhodno o tem obvestiti Zavod za zaposlovanje.

 

Podjetje ima delavko zaposleno za 40 ur/tedensko. Delavka ima odločbo, da je invalid III kategorije. Za 20 ur/tedensko dobi povrnjeno invalidnino od ZPIZ. Plačo podjetje v celoti izplača delavki. Katera osnova se upošteva za nadomestilo za čakanja na delo?

 

Menimo, da v tem primeru izhajate iz enake osnove, kot bi izhajali, če bi šla delavka na letni dopust, namesto na začasno čakanje na delo doma.

Ali še velja pogoj za povračilo nadomestila na čakanju, da mora biti na čakanju najmanj hkrati 30 % zaposlenih?

 

Na podlagi ZIUZEOP tega pogoja ni.

 

Delavka je pri delodajalcu 1 polovično zaposlena (20 ur tedensko), ostalo polovico je zaposlena pri delodajalcu 2. Delavka je januarja 2020 delodajalcu 1 izročila odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje se ji pri delodajalcu 1 zaključi 14. 4. 2020, od 15. 4. 2020 dalje bo delavka pri delodajalcu 2 polno zaposlena.

Delodajalec 1 opravlja zdravstvene storitve (medicina dela, prometa in športa) in po odlogu ne sme opravljati svojih storitev od 13. 3. 2020 dalje. Vsi delavci so na čakanju na delo doma. Ali lahko delodajalec 1 delavko, ki ji v mesecu marcu in aprilu teče odpovedni rok (prekinitev delovnega razmerja ni iz poslovnega razloga, delavka je sama izročila odpoved pogodbe o zaposlitvi januarja 2020) prijavi na zavod za zaposlovanje (na obrazcu skupaj z ostalimi zaposlenimi) za povračilo nadomestila plače, glede na 1. in 4. odstavek 2. člena ZIUPP.

 

Predvidoma 11. 4. 2020 naj bi začel veljati nov »mega zakon« ZIUZEOP, ki se bo uporabljal za nadomestila povračila plače zaradi čakanja na delo doma/oprostitev prispevkov za socialno varnost, po tem zakonu. Zakon izrecno ne določa, da za tako delavko ne morete uveljavljati interventnega ukrepa vezanega na začasno čakanje na delo doma, če je v tem obdobju napotena na čakanje na delo doma.

 

Glede na to, da odpoved ni posledica poslovnega razloga, menimo, da je vlogo smiselno vložiti tudi zanjo, ne izključujemo pa tega, da bo vloga v tem delu zavrnjena oz. da se bo za možnost uveljavitve interventnega ukrepa pri njej potrebno spustiti v določene postopke. Menimo, da je v tem delu je pomembno tudi to, ali bi drugače delavka v času odpovednega roka delala ali bi koristila letni dopust. Če bi morala delati, potem bi bilo to možno braniti, če pa bi koristila letni dopust, pa menimo, da interventnega ukrepa ni mogoče uporabiti.

 

 Ali se pri nadomestilu za čakanje na delo upošteva 80 % od delavčeve plače tudi za delavca, ki ima minimalno plačo, saj bo nadomestilo 100 % v višini minimalne plače, torej dobi delavec enako plačo, kot če bi delal?

 

Nadomestilo plače, za katerega uveljavljate pravice po novem »mega zakonu«, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Če želite, da vam država povrne to nadomestilo, morate upoštevati minimalno plačo kot najnižje možno nadomestilo.

 

Delavca smo dali na čakanje 23. 3. 2020, ponovno se je zaradi možnosti zagotovitve dela delavec vključil v delovni proces s 1. 4. 2020. Predvidevamo, da bo možno zagotavljati delo največ 1 mesec. Ali pridobimo nadomestilo za delavca, če ga vključimo v seznam, za mesec marec?

 

Po novem zakonu ni ovire, da za marec (od 13. 3. 2020) za tega delavca uveljavljate nadomestilo. Torej da – to lahko storite.

 

Ali lahko istega delavca ponovno napotimo na čakanje v mesecu maju in zanj uveljavljamo nadomestilo?

 

Če se v maju zopet vzpostavijo pogoji za napotitev na čakanje za tega delavca, zanj lahko ponovno uveljavite interventni ukrep, povezan z začasnim