Danes je 15.7.2024

Input:

Obdavčitev daril ob koncu poslovnega leta 2023

20.11.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

2.7 Obdavčitev daril ob koncu poslovnega leta 2023

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Darko Bohte s.p.

Davčna obravnava stroškov, povezanih z nakupom daril, je odvisna od razmerja med darovalcem (podjetjem) in prejemnikom darila. Če podjetje daje darilo (z logotipom ali brez) poslovnim partnerjem, se to darilo v skladu z 31. členom ZDDPO-2 obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50 %, v kolikor pa podjetje darilo daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom, pa je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.

Izdatki za reklamne namene

V zvezi z izdatki za reklamne namene je že večkrat ugotovljeno dejstvo, da je treba vsako dejanje presojati posamično in na podlagi ugotovljenih posebnosti posameznega davčnega zavezanca in njegove dejavnosti. Ne glede na navedeno pa lahko rečemo, da se običajna darila manjših vrednosti (npr. svinčniki, kape, majice, obeski za ključe, vžigalniki ipd. izdelki razmeroma nižjih vrednosti), z reklamno vsebino (npr. logotip zavezanca), ki jih zavezanci kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, svojih proizvodov ali storitev delijo na sejmih ali odprtjih obiskovalcem, štejejo med stroške reklame in ne med stroške reprezentance. Izdatki za reklamne namene so tako davčno priznani, če so odhodki iz tega naslova potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2.

Davčna obravnava daril in pogostitev zaposlenih

Darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, se šteje za boniteto, ki se skladno z določili ZDoh-2 obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem, kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem.

ZDoh-2 v 36. členu določa, da dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo ter, da se za dohodek iz zaposlitve šteje dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZDoh-2 se za dohodek iz zaposlitve šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

Prvi odstavek 39. člena ZDoh-2 določa, da je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Skladno s 7. točko drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 se med bonitete vključujejo tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu.

Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42,00 €. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. Prav tako se v davčno osnovo delojemalca ne vključujejo bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15,00 €. Ta izjema velja le za bonitete iz delovnega razmerja.

Stališče FURS je, da ne gre sklepati, da so tudi bonitete, med katere se vključujejo tudi darila delodajalca na podlagi zaposlitve, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15,00 € evrov, kot to določa peti odstavek 39. člena ZDoh-2, ki po ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, davčno priznan odhodek. V tem