Prispevek za dolgotrajno oskrbo

3.3 Prispevek za dolgotrajno oskrbo

dr. Lidija Robnik

Dolgotrajna oskrba postaja vse pomembnejša, saj se prebivalstvo v Sloveniji hitro stara.

Dolgotrajna oskrba je področje, ki vključuje storitve za starejše osebe in ljudi z dolgoročno boleznijo, ki ne morejo več samostojno skrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDosk-1) ureja financiranje dolgotrajne oskrbe, tako da se:

• vzpostavlja proračunski vir financiranja;

• določa prispevna stopnja v višini 1 % za delojemalce 1 % za delodajalce, 1 % za upokojence (iz neto pokojnin), 2 % za samostojne podjetnike, ki so nosilci dejavnosti.

Eden izmed glavnih ciljev novega sistema je omogočiti, da starejši ljudje ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju, preden se odločijo za institucionalno oskrbo v domu za starejše.

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo predstavlja zavarovanje za socialna tveganja, ki so posledica:

• bolezni,

• oslabelosti,

• poškodb,

• invalidnosti,

• pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju (ni krajše od treh mesecev) pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Z ZDosk-1 bo pomoč na domu financiran iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Uporabniki bodo imeli možnost izkoristiti od 20 do 110 ur oskrbe na mesec, kar bo omogočilo pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Poleg tega bo oskrbovalcem družinskih članov zagotovljeno nadomestilo za pomoč in 21 dni dopusta letno.

Vključitev v zavarovanje temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti in ni odvisna od privolitve.

Sistem dolgotrajne oskrbe v zameno za novo dajatev prinaša nove pravice.

Starejši in mlajši odrasli, ki potrebujejo pomoč, bodo lahko zaprosili za dolgotrajno oskrbo na domu.

Oskrbovanci družinskih članov so lahko tudi že upokojenci, ki so v sorodstvenem odnosu in živijo na istem naslovu.

Kaj prinaša novi prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Dolgotrajna oskrba je področje, ki vključuje storitve za starejše osebe in ljudi z dolgoročno boleznijo, ki ne morejo več samostojno skrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe.

Dolgotrajna oskrba vključuje:

• pomoč pri vsakodnevnih opravilih (osebna higiena, prehrana in gibanje).

Prispevek za dolgotrajno oskrbo (dalje PDO) bo znašal:

• 1 % iz bruto plače za delojemalca in 1 % na bruto plačo za delodajalca.

Samostojni podjetnik, ki je nosilec dejavnosti, mora na svojo mesečno zavarovalno osnovo povečati za 2 %. Iz 38,20 % na 40,20 %.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo se bo obračunaval skupaj z ostalimi obveznimi prispevki. Rok plačila ostaja 20. dan v mesecu za pretekli mesec.

Za zaposlene bo prispevek obračunan avtomatično ob vsakem izplačilu plače, enako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Za samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo (popoldanski s. p.) bo prispevek…