Trgovsko blago

4.7.12 Trgovsko blago

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev, Darinka Meško, mag.

Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če:

a) jo organizacija obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi in

b) je mogoče njeno nabavno vrednost oziroma stroškovno vrednost ali pošteno vrednost (kadar gre za zaloge iz bioloških sredstev oziroma kmetijskih pridelkov) zanesljivo izmeriti.

Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja. Za prodajo je namenjeno trgovsko blago, ki so kupljeni proizvodi, namenjeni prodaji. Gre za trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do kupca, pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih kupec še ni prevzel (kdaj blago preide v last kupca je odvisno od opredejene prevozne klavzule)

Nabavna cena in nabavna vrednost

Nabavna vrednost blaga je skladno s SRS2024 4 količinska enota zaloge blaga, ki se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, sestavljeni iz nakupne cene, uvoznih in drugih nevračljivih nakupnih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Popusti pri nakupni ceni so le popusti, zapisani na računu; kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne odhodke.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Sestavine nabavne cene trgovskega blaga so:

• - vrednost po obračunih dobavitelja,
• - dajatve (ki se ne povrnejo) v okviru nabavne cene,
• - neposredni (odvisni) stroški nabave.

Uvozne dajatve v okviru nabavne cene so carina pri uvozu, vstopni davek na dodano vrednost in morebitne druge dajatve pri nabavi.

Neposredni stroški nabave so:

• - prevozni stroški,
• - stroški nakladanja,
• - stroški prekladanja in razkladanja,
• - stroški prevoznega zavarovanja,
• - stroški posebej zaračunane embalaže,
• - stroški spremljanja blaga,
• - stroški storitev posredniških agencij in
• - podobni stroški nabave, ki bremenijo kupca.

Neposredni stroški nabave so tisti, ki nastanejo od mesta prevzema do mesta uskladiščenja, če bremenijo kupca (trgovinsko gospodarsko družbo) in jih povzročajo drugi.

Neposredni odvisni stroški nabave

Če v trenutku oblikovanja cene niso znani dejanski neposredni stroški nabave, se lahko obračunajo tudi v načrtovanih povprečnih velikostih. Te se določijo v odstotku od nabavne vrednosti ali pa v znesku na mersko enoto. Načrtovani neposredni stroški nabave, ki jih povzročijo drugi, se knjižijo v dobro pasivnih časovnih razmejitev, dejansko nastali (dokazujejo jih knjigovodske listine kot računi prevoznikov, špediterjev, tovorni listi in druge) pa v breme kratkoročnih časovnih razmejitev.

Opozorilo

Med obračunskim obdobjem (v letu dni) lahko iz primerjave med zneski obračunanih (predvidenih) neposrednih stroškov nabave in zneski dejansko nastalih neposrednih stroškov nabave ter na podlagi načrtov oziroma pričakovanj na primer mesečno spreminjamo prej načrtovano stopnjo oziroma znesek neposrednih stroškov nabave. Na koncu leta moramo razlike s konta časovnih razmejitev poračunati z zneski na kontih poslovnih odhodkov (z nabavno vrednostjo prodanega materiala in blaga).

Vrednotenje zalog

Zaloge blaga lahko podjetje vodi po nabavnih ali prodajnih cenah odvisno od računovodske usmeritve zapisane v njegovih aktih. V pravilniku o računovodstvu podjetje tudi opredeli izbrano metodo vrednotenja zalog. Izbira med metodo zaporednih cen (FIFO), metodo tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba odpisati do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk zalog posebej.

Tako kot pri ostalih vrstah zalog je tudi zaloge trgovskega blaga potrebno prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva vrednost zalog, potrebnih za izpolnitev sklenjenih prodajnih pogodb, mora biti izračunana na podlagi pogodbenih cen. Če so prodajne pogodbe sklenjene za število proizvodov, ki je manjše od števila proizvodov v zalogi, jo je treba izračunati na podlagi splošno veljavnih tržnih cen.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške, potrebne za to, da pride do prodaje. Ocena čiste iztržljive vrednosti mora temeljiti na čim bolj zanesljivih dokazih, razpoložljivih v času pripravljanja ocen vrednosti, ki jo bodo oziroma bi jo zaloge dosegle pri prodaji, in ne na občasnih nihanjih cen ali stroškov.

Razlogi za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga so predvsem:

• - iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne,
• - zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (to velja zlasti za -prodajalne),
• - zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri prevzemu v skladišče,
• - ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti.

Vrednost zalog blaga je potrebno odpisati (oslabiti) pri vsaki postavki ali skupini podobnih postavk posebej. Oslabitev zalog blaga poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjša vrednost zalog blaga, če se vodijo po nabavnih cenah. Oslabitev zalog blaga povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s kratkoročnimi sredstvi in zmanjšuje vrednost zalog blaga in vračunano razliko v ceni, če se zaloge vodijo po prodajnih cenah. Če pa se zaloge vodijo po prodajnih cenah z vračunanim DDV, je pri oslabitvi vrednosti takšnih zalog potrebno tudi zmanjšanje DDV v takšnih zalogah. Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana.

Smiselno je voditi ločeno evidenco oslabljenih zalog. Slabitev mora biti časovno usklajena z inventuro in izkazana v davčnem obračunu. Kot dokazilo o slabitvah je smiselno hraniti tudi fotografije slabljenih zalog, zapisnik o uničenju, če je zaloga neuporabna, dokaze, da zalog ni več mogoče prodati (npr. ni povpraševanja, znižanje cen,…)

Slabitev ni predmet DDV, ker ne gre za promet blaga. Vendar pa je treba ob odpisu zalog, ki so bile predmet odbitka DDV, preveriti, ali je treba DDV popraviti (npr. če se zaloge uničijo brez nadomestila).

Če se zaloge kasneje prodajo, je treba prilagoditi prihodke in popraviti odhodke, če je bila slabitev prej davčno priznana.

Spremembe poštene vrednosti zalog, ki jih imajo v posesti posredniki, ki kupujejo ali prodajajo trgovsko blago po naročilu drugih ali za svoj račun, in se vrednotijo po pošteni vrednosti z odbitkom stroškov prodaje, se pripoznajo v poslovnem izidu obdobja, v katerem je do sprememb prišlo.

DAVČNI VIDIK

Promet blaga je obdavčen z davkom na dodano vrednost kot to določa ZDDV-1. Predmet obdavčitve z DDV so naslednje transakcije povezane z blagom:

• - promet blaga v Sloveniji,
• - pridobitev blaga iz EU in
• - uvoz blaga.

Pri prodaji blaga je podjetje dolžno obračunati DDV po predpisani stopnji in drugih pogojih predpisanih z ZDDV-1 (zavezanec za DDV, obdavčen promet blaga, nastanek obdavčljivega dogodka). Ob nakupu blaga si sme podjetje davčni zavezanec upoštevati odbitni DDV na podlagi splošnih pravil iz ZDDV-1 in izpolnjevanju predpisanih pogojev (opravljanje obdavčljive dejavnosti, poslovna raba blaga, prejem ustrezne knjigovodske listine).

Pri ravnanju z blagom med transportom in skladiščenjem prihaja do primanjkljajev blaga zaradi kemičnih in fizičnih lastnosti blaga (razsip, razlitje, poškodovanje, uničenje in podobno). Takšne primanjkljaje štejemo za normalne izgube pri blagu.

Na osnovi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 so primanjkljaji in uničenja blaga zaradi kala blaga neobdavčeni v dejanskem obsegu nastalega primanjkljaja blaga, če le ti ne presegajo običajnega kala, ki ga določi strokovno združenje in ga objavi v Uradnem listu RS. Takšni pravilniki določajo v % normalni kalo za posamezne skupine blaga.

Trgovska podjetja imajo pri nabavi blaga skladno z ZDDV-1 pravico do upoštevanja odbitnega davka na dodano vrednost v obračunu DDV. Najmanj enkrat letno je treba s popisom ugotoviti dejanske ali finančne razlike v zalogah blaga, odvisno od tega, kako vodijo poslovne knjige. IČe trgovsko podjetje vodi zaloge blaga razčlenjeno po vrstah blaga, potem tudi popisne razlike ugotavljajo in obravnavajo razčlenjeno po vrstah blaga. Inventurne razlike (primanjkljaji, presežki) se morajo evidentirati in davčno obravnavati: primanjkljaji so davčno priznani le, če so ustrezno dokumentirani (npr. zapisnik o poškodbi, kraji).

V nekaterih manjših trgovinah na drobno (trafike, cvetličarne, mali prodajalci ipd.) je takšno razčlenjeno ugotavljanje običajno nemogoče, saj takšne trgovine ne vodijo razčlenjenih evidenc blaga (nimajo analitičnih kartic blaga) ampak morda členijo zaloge le na skupine blaga po stopnjah obračunanega davka na dodano vrednost (blago brez DDV, blago po znižani stopnji in blago po splošni stopnji). V takšnih trgovskih podjetjih se ugotavljajo in obravnavajo popisne razlike le vrednostno (po davčnih stopnjah).

Pri ugotavljanju primanjkljajev se DDV ne obračunava od normalnega kala, ki ga določi pristojno združenje za trgovino pri gospodarski zbornici s posebnim pravilnikom. Zaradi tega je priporočljivo, da trgovska podjetja vodijo razčlenjene evidence blaga najmanj po skupinah blaga iz takega pravilnika.

Od primanjkljajev blaga in od presežnega kala mora trgovsko podjetje obračunati in plačati DDV po predpisani stopnji. Davčna osnova je v primeru primanjkljajev in presežnega kala vrednost blaga, ki bi jo podjetje doseglo na trgu v času uporabe za neposlovne namene. Skladno z 2. točko 36. člena ZDDV-1 je davčna osnova pri prometu blaga v zasebne in druge namene nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, v katero ni vštet DDV oziroma lastna cena blaga. Obveznost za obračun DDV nastane v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek. Ker se pri primanjkljajih in presežnem kalu ne ve, kdaj sta dejansko nastala, se šteje, da je promet blaga nastal na dan ugotovitve primanjkljaja ali presežnega kala.

Neidoče blago

Kadar trgovsko podjetje neidočemu (nekurantnemu) blagu zmanjša vrednost, zmanjšanje vrednosti blaga ni zavezano v obračunu DDV, saj ima podjetje še vedno blago na zalogi (sicer manj vredno blago, ki je še vedno namenjeno…